Bo spomladi v Slovenijo po balkanski poti prišel milijonti prebežnik?

V Slovenijo je po tako imenovani balkanski poti v zadnjih mesecih prišlo okoli 400 tisoč migrantov in beguncev. Za te je Slovenija le tranzitna država, saj so njihove ciljne države zlasti Nemčija ali skandinavske države.

Zima ali Turčija? Je trenutno zmanjšanje števila migrantov posledica slabega vremena oziroma prihoda zime ali je to že posledica dogovorov med EU in Turčijo o zajezitvi begunsko-migrantskega vala? In kaj se bo zgodilo spomladi? Bo v Slovenijo – če se bo val znova okrepil – kmalu prišel tudi milijonti migrant oziroma begunec?

Kot pravi obramboslovec Klemen Grošelj, je zdajšnje zmanjšanje begunsko-migrantskega vala predvsem posledica slabega vremena. Koliko je na zmanjšanje vala vplival dogovor med EU in Turčijo, se bo videlo šele spomladi.

Nujni ukrepi, ki bi begunce zadržali v sosednjih državah Grošelj se sprašuje, ali bo Turčija dejansko sposobna angažirati toliko varnostnih sil, da bo preprečila pohod migrantov proti Evropi. Veliko turških varnostnih sil namreč na jugovzhodu Turčije sodeluje v vojaško-policijskih operacijah proti kurdskim upornikom.

Kot pravi Grošelj, je prava pot za rešitev begunske problematike, da se begunski tok zaustavi v Grčiji in Turčiji. EU mora narediti posebno strategijo ukrepov, da bi begunce zadržali čim bližje matični državi, tj. Siriji.

Zgraditi prava begunska taborišča V Turčiji in Libanonu je treba zgraditi prava begunska taborišča za ljudi, ki bežijo z vojnih žarišč. Ta begunska taborišča bodo morala biti zgrajena za dalj časa, saj krizi v Siriji še ni videti konca. Več je treba storiti za ljudi, ki kot begunci živijo v Turčiji ali Libanonu, da se ne bi preseljevali proti Evropi.

Kaj pa, če Grčija in Turčija ne bosta mogli ali hoteli zajeziti begunsko-migrantskega vala? Potem bo ta val šel do prve neprehodne ovire, pojasnjuje Grošelj. Do zdaj je bilo vedno tako, da se je val migrantov, če je naletel na oviro, po liniji najmanjšega odpora preusmeril na alternativno pot (po zaprtju madžarsko-srbske in madžarsko-hrvaške meje se je tako preusmeril proti Sloveniji).

Vse manj alternativnih poti za begunce in migrante Kot poudarja Grošelj, je alternativnih poti vse manj. Turško-bolgarska meja je že zaprta za migrantski val, če se bo zaprla še makedonsko-grška meja, se bo po napovedih tok ljudi premaknil proti Albaniji.

Potem sta mogoči dve alternativi – ali po jadranski poti (Črna gora, Hrvaška) do Slovenije ali po morju iz Albanije proti jugu Italije. Če Albanija ne bo dovolila prehoda, pa bo na albansko-grški in makedonsko-grški meji nakopičena velika množica ljudi.

Je mini schengen uresničljiv? Z migrantskim valom je povezana tudi zamisel o tako imenovanem mini schengnu. Ideja se je novembra lani na Nizozemskem porodila tamkajšnji vladi. V tem mini schengnu naj bi bili Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija.

Kot pravi Grošelj, je vprašanje, ali se lahko ta zamisel uresniči. In če se bo, kakšne bodo posledice – tako za države, ki bi bile v mini schengnu, kot za države, ki bi bile zunaj. Kako bi uresničitev te zamisli vplivala na dvojec Nemčija – Francija?

Regionalni mini schengni? "Ne predstavljam si mini schengna brez Francije. Ne razumem strateške logike Nizozemske. Kaj če bodo višegrajske države uvedle svoj mini schengen? Bodo nastajali regionalni mini schengni? Bodo ti novi mini schengni nove carinske unije? Kaj bo s prostim pretokom blaga, storitev in kapitala? Ali bo tudi to odpravljeno? To vodi v dezintegracijo EU."

Kot meni Grošelj, so se razprave o mini schengnu začele zaradi notranjepolitičnih namenov. Prav tako so razprave o mini schengnu populistične, saj razmišljanje o mini schengnih ogroža vse države EU. Prava pot ni mini schengen, ampak enotna evropska rešitev.

Drobljenje EU je škodljivo Ključna prednost EU je njena velikost. Drobljenje bi EU samo škodilo, saj posamezne evropske države, tudi največje, v globalnem merilu postajajo vse manj pomembne, opozarja Grošelj.