Sreda, 9. 10. 2019, 20.20
5 let
Bo naslednja velika revolucija na tem področju slovenska? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,66
10
Znanstveniki na Kemijskem inštitutu so v sodelovanju s švedskimi raziskovalci razvili aluminijevo baterijo. Gre za pomemben korak naprej od litij-ionskih baterij v naših telefonih, ki danes veljajo za vrhunec tehnike.
Skupno delo slovenskih in švedskih raziskovalcev na področju razvoja aluminijskih baterij vodita Robert Dominko s Kemijskega inštituta in Patrik Johansson z univerze v Göteborgu. Rezultati raziskave, pod katero se je podpisalo šest avtorjev, so objavljeni v reviji Energy Storage Materials.
Ravno danes pa je švedska kraljeva akademija znanosti sporočila, da gre letošnja Nobelova nagrada za kemijo v roke Američana, Britanca in Japonca, ki so razvili in leta 1991 poslali na trg litij-ionsko baterijo. In kot vse kaže, bo naslednja velika revolucija na tem področju slovenska.
- je prijazna do okolja,
- bistveno cenejša od vseh drugih na trgu,
- napoveduje revolucijo v rabi zelene energije.
Akumulator, ki shranjuje naravno energijo
V oddaji Planet 18 so pokazali akumulator, s katerim v prihodnosti merijo na shranjevanje energije iz obnovljivih virov. Uporaben je za vse večje sisteme sončnih celic ali vetrnih elektrarn.
Kot je pojasnil Jan Bitenc, raziskovalec na Kemijskem inštitutu, bi akumulator shranjeval tako sončno kot vetrno energijo. "Te baterije bi bile cenovno bistveno bolj ugodne. Če spremljate cene kovin, te v zadnjem času zelo naraščajo, hkrati pa jih je razmeroma malo. Obstaja skrb, da jih bo v prihodnosti zmanjkalo ali pa bodo postale enostavno predrage, ker bo surovin malo, povpraševanja pa čedalje več," je še razložil Bitenc.
Aluminijeve baterije so cenejše kot trenutne litij-ionske, poleg tega je aluminija v naravi veliko. V zemeljski skorji je tretji najpogostejši element, zato bi bil primerna alternativa, zamisel pa je ta hip še v fazi razvoja in testiranj.
Ta hip še v fazi razvoja in testiranj
Dosedanji koncepti aluminijevih akumulatorjev so uporabljali aluminijevo anodo in grafitno katodo, ki pa ne omogoča dovolj visoke energijske gostote za praktično uporabo.
In prav znanstvenik Bitenc je razvil nov koncept z organskim materialom. Naslednja faza je razvoj večjih sistemov in študije v različnih pogojih: kakšna je hitrost polnjenja in praznjenja, kako se baterije vedejo pri različnih temperaturah.
"Če bomo pri razvoju uspešni in bomo dobili tudi dodatna sredstva, se bomo usmerili v razvoj prototipnih baterij, ki bodo že korak bližje komercialnim," je za konec sklenil Bitenc.
10