Petek, 20. 9. 2013, 15.13
8 let, 8 mesecev
Bi svojega bližnjega pustili umreti?
Eden vodilnih svetovnih teoretičnih fizikov, britanski znanstvenik Stephen Hawking, je pred kratkim javno podprl možnost evtanazije za ljudi, ki so neozdravljivo bolni. Nekatere države evtanazijo dovoljujejo.
Kakšna pa so stališča v Sloveniji?
Bolniku se življenja ne sme skrajšati
Eden najglasnejših nasprotnikov uvedbe evtanazije v Sloveniji je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik državne komisije za medicinsko etiko ter član odbora Sveta Evrope za smernice v bioetiki Jože Trontelj. Njegov predlog etičnih smernic za ravnanje z umirajočimi ter stališče glede evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sta dvignila veliko prahu. Kot glavni argument navaja nasprotje s človekovim dostojanstvom ter temeljnimi človekovimi pravicami.
Bolečina ni razlog za evtanazijo, je prepričan Trontelj, saj je predsmrtno bolečino mogoče ublažiti z zdravili. Kot skrajno možnost navaja tudi globok spanec – v primeru privolitve bolnika v času neobvladljive bolečine ob neozdravljivi bolezni v sklepni fazi. Vendar pa se s tem bolnikom življenja ne skrajša.
Trontelj je sicer na aprilskem simpoziju o evtanaziji, ki sta ga organizirali medicinska in pravna fakulteta mariborske univerze, predstavil rezultate ankete, ki jo je anonimno opravil v skupini slovenskih zdravnikov. Niti eden zdravnik ni potrdil, da bi že kdaj bil udeležen pri evtanaziji.
Vsakdo ima pravico do odločanja o svojem življenju
Da evtanazija za mnoge ljudi predstavlja edini izhod iz trpljenja, mučne odvisnosti in okrnjene avtonomije, je prepričana strokovnjakinja za bioetiko Tea Logar. Dodaja, da je dostojanstvo skrajno nejasen pojem, ki je potreben podrobne analize.
V odzivu ob podelitvi zlatega reda za zasluge Jožetu Trontlju za področje etike je Logarjeva tako poudarila, da je debata o uzakonitvi evtanazije med bioetiki živa – debata o skrbi zaradi možnosti zlorab, spoštovanja avtonomnih odločitev posameznikov, vztrajanja pri dolžnosti ohranjanja človeškega življenja ter strah pred napačnim razumevanjem želja na smrt bolnih ljudi.
Mnogi argumenti po njenih besedah predstavijo trpljenje človeka v neznosnih bolečinah, ki pogosto ne zmore nadzorovati niti osnovnih fizioloških funkcij in je zato kot nebogljen otrok odvisen od pomoči drugih.
Kaj pa zlorabe?
Zlorabe evtanazije so lahko pritiski na bolnika, v ozadju katerih so premoženjske koristi ali pa darovanje organov, kar seveda ni merljivo. Na simpoziju pa so bili predstavljeni raziskovalni izsledki, po katerih se v evropskih državah, ki so uzakonile evtanazijo, z leti ni povečevalo število evtanaziranih smrti. Trontelj ob tem izraža dvom o verodostojnosti podatkov.
Kakorkoli – v Sloveniji le zakon o bolnikovih pravicah omogoča, da se upošteva pacientova volja, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben izraziti svoje volje. Svojo voljo pa mora pravočasno izraziti in zapisati.