Avstrija pripira vrata migrantom, Slovenija bo sledila (video)

Do julija 2019 pa bo Avstrija sprejela skupno največ 127.500. V to število ni vključenih 90.000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil v Avstriji, so predstavniki avstrijske vlade, zveznih dežel in občin sklenili na t. i. begunskem vrhu na Dunaju. Za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo ta zgornja meja presežena. Nemška kanclerka Angela Merkel je kritizirala odločitev Avstrije, da bo letos sprejela največ 37.500 prosilcev za azil. Dejala je, da bodo s tem otežili pogajanja s Turčijo.

Strožji nadzor na meji s Slovenijo Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj so sicer danes začeli poskusno izvajati nov sistem sprejemanja migrantov, ki bo začel veljati februarja. Če bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji, bodo večinoma lahko potovali naprej, če ne, bodo morali nazaj. Temu sledijo oziroma bodo sledile druge države na t. i. balkanski poti, med njimi tudi Slovenija.

Policija: Avstrija še ne omejuje vstopa, če bo, bomo tudi mi Avstrija kljub dogovoru na Dunaju še zmeraj sprejema migrante in begunce na ustaljen način in njihovega števila za zdaj ne omejuje, so sporočili s policije. V primeru, da bi Avstrija omejila vstop migrantov, pa "predvidevamo enak ukrep tudi na naši zunanji schengenski meji", so dodali.

"Slovenija se mora prilagoditi" O možnosti, da tudi Slovenija omeji zgornje število migrantov, ki jih lahko naša država sprejme, je danes govoril tudi zunanji minister Karl Erjavec. Po ministrovih besedah se mora Slovenija pač prilagoditi glede na številke oz. število migrantov, ki so jih pripravljene sprejeti ciljne države. Gre v glavnem za Nemčijo, a se je Avstrija morala odzvati glede na to, da tudi Nemčija na avstrijski meji ne sprejema več vseh migrantov, je pojasnil Erjavec. Več bo znanega po seji vlade v četrtek.

"Naš cilj je, da pri nas ne bo nobenih viškov" Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar medtem poudarja, da Avstrija še vedno preučuje zakonitost napovedanega ukrepa. Vsaka država EU mora namreč omogočiti dostop do postopka mednarodne zaščite vsakemu tujcu, ki za to zaprosi, je opozorila. "Za nas je bistveno, da vemo, koga bodo Avstrijci sprejemali. Naš cilj je, da pri nas ne bo nobenih viškov," je dejala Györkös Žnidarjeva.

Hrvaška in Srbija bosta sledili Tudi Hrvaška bo uveljavila nova pravila za sprejem beguncev na meji. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić pričakuje, da bodo podobno storile tudi ostale države na balkanski begunski poti.

Tudi v Srbiji so se odločili, da bodo od danes naprej vstop v državo dovolili le tistim migrantom in beguncem, ki bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji. Na meji z Makedonijo so že vzpostavljene mejne kontrole migrantov, ki pa jih bodo sedaj še vprašali, kje želijo zaprositi za azil.

Medtem so nepričakovano zaprli nikogaršnjo zemljo med Grčijo in Makedonijo na mejnem prehodu Idomeni/Gevgelija. Razloga za takšno odločitev še niso sporočili.

Slovenija vzpostavlja urad za migracije Slovenska vlada sicer v prihodnjih mesecih načrtuje vzpostavitev urada za migracije, ki bo prevzel celotno oskrbo migrantov, razbremenil nevladne in humanitarne organizacije ter pripadnike civilne zaščite.

Po torkovem delovnem sestanku operativne skupine je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic županom občin, v katerih so vzpostavljeni sprejemni in nastanitveni centri, zagotovil, da gre za začasne centre, predvidene le za krajše zadrževanje migrantov.

Poslanec opozicijske SDS Branko Grims je medtem opozoril, da sedaj že tudi najvišji predstavniki EU priznavajo, da je zaradi migrantske krize ogrožen obstoj EU, ogrožen pa je tudi obstoj Slovenije. Schengena ni več, saj ga je Avstrija praktično ukinila, je poudaril Grims, za kar je po njegovem mnenju odgovorna napačna vladna politika.

V Evropi vse bolj zaskrbljeni: Schengen je ogrožen Nizozemski premier Mark Rutte je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu znova opozoril, da je trenutno število beguncev v EU nevzdržno. "Zmanjkuje nam časa. Število beguncev je treba v prihodnjih od šestih do osmih tednih občutno zmanjšati," je poudaril.

Ključno je izvajati dogovor s Turčijo za zmanjšanje pritiska na zunanje meje Unije, zagotoviti ustrezne sprejemne zmogljivosti in ustrezen nadzor na meji, vzpostaviti žariščne točke ter zagotoviti registracijo pribežnikov, je ponovil Rutte.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v razpravi izpostavil vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah in skupno evropsko valuto.

"Schengen je ogrožen," je ponovil in dodal, da članice zapirajo meje druga za drugo. Ko bodo vse zaprte, bodo ugotovile, kako velik je strošek. Samo na mostu med Švedsko in Dansko je zaradi ponovnega nadzora na meji za 300 milijonov evrov stroškov, je ponazoril.