Andreja Valič Zver: Pogled na zgodovino je odvisen tudi od političnih prepričanj

"Namen Študijskega centra za narodno spravo je raziskovati nasilje vseh treh totalitarizmov v 20. stoletju – nacizma, fašizma in komunizma," je na predavanju Pogum (in tudi razum in srce), da spregovoriš povedala Andreja Valič Zver v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa. Kot je povedala, je v centru zaposlenih 12 ljudi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem polpretekle zgodovine, zbirajo in snemajo zgodbe ter proučujejo arhive, redno pa se udeležujejo tudi dogodkov, namenjenih soočanju s polpreteklo zgodovino v Evropi. "Zahodna Evropa zelo slabo pozna zgodovino Vzhodne Evrope – večina ne ve, kaj se je dogajalo za železno zaveso. Za večino ljudi pri nas leto 1945 ni bilo leto osvoboditve, ampak začetek novega totalitarizma," je dejala.

Kot je pojasnila, v študijskem centru za narodno spravo proučujejo več sistemov. "Ne ukvarjamo se samo s komunizmom, temveč tudi z drugimi procesi in pojavi. Precej se ukvarjamo s preganjanjem Judov, ki jih pri nas sicer ni bilo veliko, vseeno pa imamo do njih velik zgodovinski dolg."

Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju V centru nameravajo izdati tudi priročnik za šole: "Izobraževanje je ključno, saj se nenehno postavlja vprašanje, kako z zamolčanimi zgodbami doseči mlade generacije. To so boleče teme in zgodbe – že ko jih poslušaš, te boli. Kako jih predstaviti otrokom, je vprašanje, ki si ga zastavljamo učitelji ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Kako otrokom pojasniti, da zdaj živimo v demokraciji, da to ni samoumevno. Danes vam na srečo lahko govorim in vi me poslušate, vedno pa ni bilo tako. Taki časi se lahko hitro povrnejo. Demokracija ni neizpodbitno dejstvo. To je treba pojasniti otrokom," je dejala Andreja Valič Zver, ki je predstavila tudi podatke o zaprtih in ubitih ženskah v povojnem času.

Med drugim je omenila zgodbo Celjanke Elze Premšak, ki je bila kot priča množičnih pobojev obsojena na smrt in ustreljena potem, ko je o pobojih spregovorila, ter znano zgodbo Angele Vode, ki jo je na filmskem platnu predstavila režiserka Maja Weiss.

Kot je še povedala, je sprava dolgotrajen in zapleten proces, pri katerem so nas marsikje precej prehiteli. "Na tem področju so recimo Nemci veliko pred nami," je povedala. Predavanje se je razvilo v razpravo o tem, kako so z bolečimi izkušnjami in lastno vključenostjo v drugo svetovno vojno opravili v Nemčiji – in kaj vse za to še manjka Slovencem.

"Na zgodovinske dogodke iz preteklosti moramo vedno gledati z nekoliko pridržka. To ni nikoli dokončana zgodba – zgodovina ni dogma. Pogledi nanjo se spreminjajo, zgodovinski pogled je cepljen tudi z zgodovinarjevo osebnostjo ter z njegovim političnim prepričanjem, če hočete – čeprav tega pri nas nekateri nočejo priznati. Zato je sreča, da nimamo samo domače, temveč tudi svetovno zgodovino," je sklenila Andreja Valič Zver in med drugim predstavila podatke raziskave med britanskimi šolarji, po kateri jih večina misli, da je bil Adolf Hitler slaven nogometaš, holokavst pa zabava v čast koncu druge svetovne vojne.