Sreda, 20. 11. 2013, 15.43
8 let, 7 mesecev
Andreja Črnak Meglič: Težava, povezana z dobički zavarovalnic, še ni rešena
Črnak Megličeva je sicer še opozorila, da se s tem še ne rešuje vseh vprašanj, povezanih z dobički teh zavarovalnic. Pričakuje, da bosta enako kot Vzajemna sicer ravnali tudi ostali dve zavarovalnici, ki izvajata dopolnilna zdravstvena zavarovanja.
Kot je navedla na novinarski konferenci, presežki Vzajemne v letošnjem letu znašajo 18 milijonov evrov, 15 evrov pri 850 tisoč zavarovancih pa je približno 12 milijonov evrov. To pomeni, da bo Vzajemni še vedno ostala slaba tretjina sredstev, ugotavlja poslanka. Razmišljanja Vzajemne o znižanju premij zdravstvenega zavarovanja za en evro pa po njenem mnenju kažejo na to, da so premije očitno previsoke in da bi se, če bi nadaljevali na zdajšnji način, visoki dobički še naprej kopičili.
Pri tem Črnak Megličeva opozarja, da še vedno ostaja vprašanje dobičkov iz preteklih let. Spomnila je, da je SD ob sprejemanju interventnega zakona dosegla, da se je celotna politika zedinila, da se morajo dobički zavarovalnic, ki so jih od leta 2006 zbirale v rezervnem skladu, nameniti izključno za opravljanje njihove osnovne dejavnosti, to je dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kot pravi, zavarovalnice že dlje časa, a ne tako na očeh javnosti, bijejo bitko, kako kanalizirati sredstva, ki so naložena v rezervnem skladu, v krepitev kapitalske ustreznosti. Pri tem se sklicujejo na direktivo solventnost II, ki pa bo po besedah Črnak Megličeve uveljavljena šele po letu 2016.
Na novinarsko konferenco so prišli tudi predstavniki Vzajemne. Predsednik njene uprave Aleš Mikeln je pojasnil, da ima Vzajemna dobiček tudi pri preostalih zavarovanjih, vračilo premije pa je vezano le na dobiček iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Predvidevajo, da ga bo v tem delu za okoli 14 milijonov evrov, z znižanjem premij pa vračajo 12,6 milijona evrov.
Mikeln je potrdil, da bo direktiva solventnost II obveza za vse zavarovalnice v Evropi od 1. januarja 2016, a bodo morali v skladu z usmeritvami direktive delati že s 1. januarjem prihodnje leto. Kot pravi, v zavarovalnicah že mrzlično računajo zahtevano kapitalsko ustreznost, in nedvomno bi zmanjševanje rezerv tu imelo neposreden vpliv. Če bi v Vzajemni v celoti zmanjšali omenjenih 24,3 milijona evrov, bi to zelo močno vplivalo na njeno kapitalsko ustreznost in posledično na varnost njenih zavarovancev, opozarja Mikeln.