Andrej Grah Whatmough o pritiskih, odstavitvah, višanju RTV-prispevka: Čas je, da spregovorim

Konec aprila ste prevzeli vodenje naše največje RTV-hiše. Kaj je zaznamovalo to obdobje?

Predvsem veliko, veliko dela. Kot nekdo, ki je na polovici svoje poklicne poti, sem človek z močno delovno etiko in predanostjo poklicnim izzivom. V dobrem mesecu po nastopu mandata sem imenoval vso ožjo vodstveno ekipo, s katero skupaj uresničujemo program, ki sem ga januarja letos predstavil programskemu svetu. Vse tri strokovne direktorice so bile že prej zaposlene na RTV Slovenija, tako da odlično poznajo ustroj te hiše in imajo visoke strokovne kompetence na področjih, za katera so zadolžene. V dobrih dveh mesecih po nastopu mandata smo z obema reprezentativnima sindikatoma, podpisnikoma Kolektivne pogodbe javnega zavoda RTV Slovenija, sklenili aneks, ki nam daje podlago za spodbujanje upokojevanja tistih, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Podpis aneksa je podprl tudi tretji, novinarski sindikat. To je prvič po dolgem času, da je generalnemu direktorju uspelo pridobiti podporo vseh treh hišnih sindikatov za takšen kadrovski ukrep. Moram pa na tem mestu izraziti tudi zahvalo vsem trem sindikatom, da so sodelovali pri tako intenzivnih pogajanjih, in to v času dopustov. Drža sindikatov je bila vselej zelo konstruktivna in upam, da bomo v tem duhu tudi nadaljevali svojo skupno pot.

Poleg teh vidnih ukrepov se z vodstveno ekipo ukvarjamo še s kopico manjših, ki so usmerjeni v izboljšanje finančnega stanja RTV Slovenija. Dejstvo je, da po prvih sedmih mesecih poslujemo precej bolje od načrtov, ki jih je pripravil še moj predhodnik, in to je največji dokaz učinkov delovanja te vodstvene ekipe v zelo kratkem času.

So po nekaj mesecih vaši načrti kaj drugačni od tistih, ki ste jih zastavili ob prevzemu vodenja?

Ne. Kot nekdanji predsednik nadzornega sveta sem bil že prej dobro seznanjen z izzivi, ki jih je treba v tem mandatu nasloviti, po skoraj štirih mesecih mandata se moje mnenje o tem ni prav nič spremenilo. Zavedam se, kako velik sistem je RTV Slovenija, in verjamem, da lahko s trdim delom, vztrajnostjo in potrpljenjem dosežemo premike na bolje. Ni pa in tudi ne bo lahko.

"Največje bogastvo RTV Slovenija so zaposleni," je prepričan generalni direktor. Foto: Bojan Puhek

Kje vidite največje prednosti RTV, kje slabosti ali pomanjkljivosti?

Največje bogastvo RTV Slovenija so zaposleni. Znanje, izkušnje in zavzetost RTV-jevcev najbolj pride do izraza pri večjih projektih, kot so olimpijske igre, pokrivanje zimskih športnih dogodkov, predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, ustvarjanje nadaljevank igranega programa, nikakor pa ne smemo pozabiti na vsakodnevne napore zaposlenih pri ustvarjanju dnevnega programa v živo.

Namesto o slabostih oziroma pomanjkljivostih sam raje govorim o izzivih. Največji izzivi tega mandata so zagotovo izboljšanje finančne slike javnega zavoda, uskladitev programskih, kadrovskih in drugih potreb z realnimi finančnimi zmožnostmi in tudi izboljšanje gledanosti, zlasti Televizije Slovenija, za kar bo med drugim tudi nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva.    

Kaj je razlog, da predlagate razrešitev direktorice TVS Natalije Gorščak?

Razlogi so trije. Neukrepanje ob zgodovinsko najnižjih odstotkih gledanosti televizijskih programov, neodobreno preseganje finančnega načrta v letu 2019 in odsotnost kakršnihkoli ukrepov ob izpostavljenem vprašanju o sodelovanju podjetja v solastništvu sorodnika urednice informativnega programa Televizije Slovenije.   

Kako odgovarjate na očitke direktorice, da jo želite razrešiti, ker da ne sledi vašim zahtevam po kadrovskih in programskih spremembah?

Razočaran sem, da se razrešitev, ki temelji na strokovnih argumentih, tako politizira. A to se navadno zgodi, ko sogovorniku zmanjka argumentov. Z direktorico sem imel številne sestanke, potem ko me je strokovna služba za programski kontroling opozorila na drastični upad gledanosti televizijskih programov. Osnutek nekaterih manjših programskih sprememb sem predlagal šele, ko sem ugotovil, da direktorica sama nima nobenega namena predlagati ukrepov. Res je, predlagane spremembe bi zahtevale, da televiziji zagotovimo več denarja, vendar bi po mnenju službe za programski kontroling pripomogle tudi k večji gledanosti in s tem televiziji omogočile več tržnih prihodkov. Direktorica ni podprla niti enega mojega predloga, a večja težava je, da svojih predlogov ni imela, zato programskih sprememb jeseni ne bo. Tudi ko sem direktorici naložil pripravo akcijskega načrta dviga gledanosti televizijskih programov, se je na mojo zahtevo odzvala z elektronskim sporočilom, v katerem je pojasnila, da ni mogoče storiti ničesar. Neposredno po tem sem se odločil in spisal predlog programskemu svetu za soglasje k razrešitvi direktorice.

"Direktorica ni podprla niti enega mojega predloga, a večja težava je, da svojih predlogov ni imela, zato programskih sprememb jeseni ne bo. Tudi ko sem direktorici naložil pripravo akcijskega načrta dviga gledanosti televizijskih programov, se je na mojo zahtevo odzvala z elektronskim sporočilom, v katerem je pojasnila, da ni mogoče storiti ničesar." Foto: STA ,

Kaj pravijo številke? Kakšna je bila gledanost televizijskih programov in kakšna je gledanost zdaj?

Številke so neizprosne in ne glede na morebitna drugačna namigovanja jih ni mogoče politizirati, ker govorijo same zase. Televizijo gleda letos v povprečju več gledalcev, vendar ne programov Televizije Slovenija. Konkretno, vsako minuto predvajanega programa TV Slovenija 1 je letos spremljalo povprečno skoraj devet tisoč gledalcev manj v primerjavi z lani, delež pa je od 14,8 odstotka v prvi polovici leta 2019 dosegel 15,6 odstotka v enakem obdobju leta 2020 in nato upadel na 13,5 odstotka v enakem obdobju leta 2021. To pomeni, da smo v prvi polovici leta 2021 že pod povprečjem leta 2019. V osrednjem časovnem pasu, med 18. in 23. uro, je največ gledalcev izgubila TV Slovenija 1, največ pa pridobila konkurenca. V devetih letih, torej med letoma 2012 in 2021, smo izgubili 70 tisoč gledalcev, trend upadanja se nadaljuje in sprejeli nismo nobenih ukrepov, s katerimi bi ta trend poskušali obrniti ali vsaj upočasniti. In še zadnji podatek: čeprav smo navdušeni nad gledanostjo olimpijskih iger, naši športniki so bili res izvrstni, pa žal gledalci športnih vsebin na Televiziji Slovenija naših programov praviloma ne spremljajo dlje od enkratnih dogodkov.

Kakšno gledanost si želite in kako boste to dosegli?

Kratkoročno je nujno upočasniti trend upadanja gledanosti in ga z ustreznimi ukrepi tudi ustaviti, kar bi po mojem mnenju lahko dosegli s skupnim delom odgovornih urednikov programov in direktorja televizije. Verjamem, da imajo pristojni uredniki dovolj idej in kakovostnih predlogov, ki bi gledalce znova pritegnili pred zaslone TV Slovenije. Dolgoročno pa je treba temeljito analizirati vzroke za upad gledanosti, ki so zapleteni in niso enoznačni. Del dolgoročnih ukrepov bo zagotovo zahteval več denarja za programske vsebine Televizije Slovenija in se osredotočal na sodobnejše načine podajanja vsebin, s katerimi bomo nagovorili tudi oziroma predvsem mlajše gledalce.

Močan očitek je tudi preseganje finančnega načrta brez soglasja generalnega direktorja. Lahko pojasnite, kolikšno je to preseganje in za kaj je bil denar namenjen?

V letu 2019 je Televizija Slovenija porabila za 606 tisoč evrov od sprejetega in potrjenega načrta, pri čemer gre za preseganje načrta zlasti zaradi dviga stroškov za zunanje sodelavce, pri čemer je bila postavka prekoračena za 80 odstotkov, ter nagrade, darila in reprezentanco, kjer je bila postavka prekoračena za 66 odstotkov. Čeprav je že po statutu izvrševanje finančnega načrta v sprejetih in potrjenih mejah dolžnost vseh vodilnih in vodstvenih delavcev, je prejšnji generalni direktor v interne akte zavoda vnesel še dodatno določilo, ki predvideva, da se zaradi preseganja načrta lahko vodstvenemu ali vodilnemu delavcu celo odpove pogodba o zaposlitvi. Za tako skrajen ukrep se nisem odločil, je pa to eden izmed razlogov, zaradi katerih sem se odločil predlagati programskemu svetu soglasje k razrešitvi direktorice televizije.   

"V letu 2019 je Televizija Slovenija porabila za 606 tisoč evrov od sprejetega in potrjenega načrta, pri čemer gre preseganje načrta zlasti zaradi dviga stroškov za zunanje sodelavce, kjer je bila postavka prekoračena za 80 odstotkov, ter za nagrade, darila in reprezentanco, kjer je bila postavka prekoračena za 66 odstotkov." Foto: STA ,

Pojavljajo se tudi očitki o sodelovanju RTV s podjetjem, ki je v delni lasti moža odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič. Vaš predhodnik zatrjuje, da pravno mnenje ni ugotovilo nepravilnosti oziroma konflikta interesov. Kaj pravite vi? 

Res je, pred časom sem direktorico televizije Natalijo Gorščak opozoril, da je podjetje v solastništvu bližnjega sorodnika vodilne delavke v poslovnem razmerju z RTV Slovenija. Poslovno razmerje traja že več kot 10 let, v tem obdobju pa je doseglo že skoraj tri milijone evrov.

Direktorica me je seznanila s pravnim mnenjem iz leta 2017, ki pa govori zgolj o konfliktu interesov. Moj očitek direktorici je precej širši in se nanaša predvsem na vprašanje izpolnjevanja pogojev iz Statuta in na relevantna določila Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija. Statut RTV Slovenija namreč za odgovorne urednike določa, da ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija. Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija pa jasno določajo, da če je družinski član ali sorodnik sodelavca RTV Slovenija v aktivnem poslovnem odnosu z RTV Slovenija, tak sodelavec ne more sodelovati pri programskem odločanju ali odločanju o poslovnih zadevah, ki se nanašajo na sodelovanje njegovega sorodnika ali drugih, celo njegovemu sorodniku konkurenčnih partnerjev z RTV Slovenija. Pri tem so mišljeni poslovodni delavci, odgovorni uredniki in uredniki ter partnerji, katerih sorodniki sodelujejo z RTV Slovenija na področjih programske in tehnične produkcije ter trženja. Mnenje, ki mi ga je posredovala direktorica, teh dveh vprašanj sploh ne naslavlja, ker se nanaša samo na morebitni konflikt interesov. Še več, mnenje izrecno navaja, da poslovnega sodelovanja v času priprave mnenja naj ne bi bilo. Številke, ki so tudi v gradivu, ki ga bo obravnaval programski svet na seji v ponedeljek, pa govorijo o tem, da niti ta predpostavka ne drži.

Kako odgovarjate na namigovanja, da ste bili na mesto generalnega direktorja imenovani po politični liniji?

Takšna namigovanja so neprijetna. Morebitna politična pripadnost ali zgolj pripadnost določenemu svetovnemu nazoru je intimna in svobodna izbira posameznika. Na družbenih omrežjih nisem prisoten, svojih osebnih stališč tudi ne izražam prek medijev, a kljub temu se poskuša od mojega imenovanja brez kakršne koli podlage ustvariti vtis, da pripadam kateri od trenutno vladajočih političnih opcij. Takšno predalčkanje je neproduktivno, sam ljudi raje vrednotim v luči številnih strokovnih kompetenc, ki jih imajo. In na podoben način bi si želel, da bi drugi ocenjevali tudi mene in moje delo.

Če pogledam izid januarskega glasovanja in vendarle poskusim najti skupni imenovalec tiste večine, ki me je imenovala na položaj generalnega direktorja, pa menim, da gre predvsem za svetnice in svetnike, ki si želijo sprememb na RTV Slovenija. Kot kandidat sem namreč edini izmed treh prijavljenih v svojem programu vodenja govoril o nujnih spremembah predvsem na finančnem in pravnem področju, te spremembe pa, kot sem že pojasnil, skupaj s svojo vodstveno ekipo zdaj pospešeno uvajam.

"Na stol generalnega direktorja RTV Slovenija se aprila letos res nisem usedel z namenom, da bi zamenjal katerega od obeh programskih direktorjev." Foto: Miloš Ojdanič

Zakaj ste se odločili svojo plat zgodbe javnosti predstaviti šele zdaj? V sporočilu za javnost, ki ste ga objavili, ste napovedovali, da boste za komentarje dosegljivi šele po seji programskega sveta.

Res je, v izjavi za javnost sem res tako napovedal. V zadnjih 14 dneh sem seveda spremljal objave v medijih in z obžalovanjem ugotovil, da se razprava v javnosti, deloma pa tudi v medijih, politizira in vse bolj oddaljuje od resničnih razlogov, ki so jasno zapisani v predlog k izdaji soglasja in niso prav nič politični. Zato sem vaše vabilo, da predstavim svojo plat, sprejel z namenom, da opozorim na resnične razloge za razrešitev direktorice.

Ampak ali se vam ne zdi, da ste k politizaciji razprave najbolj pripomogli prav sami? Na seji programskega sveta, na kateri ste bili imenovani za generalnega direktorja, pa tudi v nastopih v medijih po imenovanju in pred prevzemom mandata ste sami zatrjevali, da programskih direktorjev ne boste menjali.

Na stol generalnega direktorja RTV Slovenija se aprila letos res nisem usedel z namenom, da bi zamenjal katerega od obeh programskih direktorjev. Z direktorico televizije sem od obeh programskih direktorjev najbolje in najbolj intenzivno sodeloval kot predsednik nadzornega sveta, zato tudi sam težko razumem, da nama v obdobju mojega mandata ni uspelo toliko zbližati stališč, da bi vendarle skupaj napravila potreben korak za povečanje gledanosti naših televizijskih programov. To je namreč moj osnovni očitek direktorici, kar nima popolnoma nobene povezave s politiko ali s čim drugim kot s strokovnimi argumenti.

Ali doživljate politične pritiske?

V javnosti je veliko govora o političnih pritiskih na RTV Slovenija. Zase lahko povem, da tovrstnih pritiskov nikoli nisem bil deležen, ne kot generalni direktor in ne kot predsednik nadzornega sveta javnega zavoda.

Zvišanje RTV-prispevka bi rešilo marsikatero našo težavo, a zdi se, da bo to težko izvedljivo. V zadnjih šestih letih, odkar od blizu spremljam položaj RTV Slovenija, nobena vlada k temu ni pristopila. Še več: v času vlade Marjana Šarca je pristojno ministrstvo pobudo mojega predhodnika s pobudo za dvig RTV-prispevka celo zavrnilo. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Kakšno je vaše mnenje o RTV-prispevku? Ga nameravate obdržati v višini, kot je zdaj? Morda znižati? Zvišati?

Višina RTV-prispevka je v rokah vlade oziroma Državnega zbora. RTV Slovenija na višino prispevka nima nobenega vpliva, vse, kar je v naših rokah, je čim učinkovitejše pobiranje prispevka. Zvišanje RTV-prispevka bi rešilo marsikatero našo težavo, a zdi se, da bo to težko izvedljivo. V zadnjih šestih letih, odkar blizu spremljam položaj RTV Slovenija, nobena vlada ni pristopila k temu. Še več: v času vlade Marjana Šarca je pristojno ministrstvo pobudo mojega predhodnika s pobudo za dvig RTV-prispevka celo zavrnilo. Kljub temu si upam trditi, da bo država imela več posluha za finančne težave RTV Slovenija po tem, ko bomo tudi sami opravili svojo nalogo in pokazali pripravljenost na spremembe. Ravno v tem vidim izjemen pomen v podpisu aneksa s sindikati RTV Slovenija. Po izvedbi vseh ukrepov, ki so v naši moči, verjamem, da bo tudi država prevzela del finančnega bremena nekaterih dejavnosti, ki jih sicer opravljamo v javnem interesu in ki smo jih prevzeli še v času, ko je RTV Slovenija realno razpolagala s precej višjimi sredstvi. Dober primer je digitalizacija in vzdrževanje arhiva, kjer RTV Slovenija z lastnimi sredstvi skrbi za digitalizacijo in vzdrževanje gradiva, a gre za arhiv, ki je naše nacionalno bogastvo.     

Načrtujete ali napovedujete še kakšne spremembe?

Manjše spremembe bodo kratkoročno stalnica, saj je RTV Slovenija v obdobju velike finančne negotovosti. Ukrepi bodo usmerjeni v izboljšanje finančnega stanja, prav kmalu bomo nadaljevali tudi pogajanja s sindikati za upokojevanje tistih, ki imajo dve leti do upokojitve. Močno pa se bomo trudili, da bomo kljub slabši finančni sliki gledalcem, poslušalcem, bralcem ves čas ponujali profesionalen, kakovosten, gledljiv in gledan program. Zato smo tu, zavezani smo odgovornosti do najširše javnosti.