Američan, ki je prepotoval 60 držav, a mu je Slovenija najbolj všeč

Wiliam je v Slovenijo prvič prišel leta 2010 kot Fulbrightov štipendist, da bi raziskoval razvoj čebelarstva v zadnjih sto letih. Čebelarstvo je njegova strast, čebele so ga vedno fascinirale. Preučeval jih je v veliko državah po vsem svetu in delal kot čebelar.

Slovenija je v tem pogledu zanimiva, ker ima zelo dobre podatke s področja čebelarstva, nekateri so stari celo sto let. Ko se je prijavljal za štipendijo, je pisal več profesorjem iz Vzhodne in Srednje Evrope. Odgovoril mu je tudi eden z biotehniške fakultete v Ljubljani in ga povabil v Slovenijo.

Čebelar v Avstraliji. Foto: Osebni arhiv O Sloveniji ni vedel ničesar

"Prišel sem in bilo mi je zelo všeč. Država se mi je zdela čudovita. Tu sem preživel eno leto, potem pa sem odpotoval." Ker je kot čebelar delal po vsem svetu, je imel "nor življenjski slog" z mnogo selitvami. Ponavadi je šel v neko državo, tam delal eno sezono – od šest do devet mesecev, malo potoval in odšel.

Usodna Slovenka

"Toda v Sloveniji mi je bilo tako všeč, da sem se vračal vsako leto." Vmes je našel delo drugje – šel v Čile, Avstralijo in na Havaje. "A na koncu sem vedno pristal v Sloveniji. Nazadnje sem se tu še zaljubil." Svojo današnjo ženo je spoznal na zabavi pri prijatelju, in to že v prvem letu življenja v Sloveniji. A takrat sta le prijateljevala. Zbližala sta se pozneje, ko se je vračal v Slovenijo, poročila pa sta se lani septembra.

Pred dvema letoma je dobil dovoljenje za prebivanje in takrat se je dokončno preselil v Slovenijo. Tu se zelo dobro počuti. "Všeč mi je njena majhnost. Gore in morje so blizu. Všeč mi je tudi slovensko spoštovanje čebel in čebelarjev. Marsikje na svetu niti ne vedo, kaj to je." Lepo se mu zdi tudi, da mnogo Slovencev vrtnari. Tudi sam je začel lani, letos pa je poskusil prav posebno, čisto ekološko metodo. Več v spodnjem videu.

"To je moje drugo leto vrtnarjenja. Vedno sem si želel to početi, a kot popotnik želje nisem mogel uresničiti." #video

"Čebelarstvo najlepša oblika sodelovanja med ljudmi in živalmi"

"Vedno sem imel rad živali. Odnosi med ljudmi in živalmi se mi zdijo zelo zanimivi. To sem želel pretvoriti v kariero. Ukvarjal sem se z različnimi projekti z živalmi." Delal je na primer z grizliji v Montani in s sloni v Afriki. Potem pa je ugotovil, da je čebelarstvo najlepša oblika sodelovanja med ljudmi in živalmi.

Prvič se je s tem srečal na Novi Zelandiji, ko je delal na ovčji farmi. Videl je oglase za med, ob tem pa pomislil, da bi se lahko poskusil v čebelarstvu. Šel je vprašat, ali čebelar potrebuje kaj pomoči. Nekaj mesecev je delal pri njem, nato pa še pri nekem drugem. "Všeč mi je bilo. Prijelo se me je."

Vrnil se je domov, dokončal študij biologije in zemljepisa, nato pa je želel nadaljevati v čebelarstvu. V Teksasu je našel čebelarja, ki ga je povabil, da pride delat k njemu. Imel je okoli osem tisoč panjev, ukvarjal se je z vzgojo matic.

Če bi moral živeti v mestu, bi to bila Ljubljana

William je odraščal na deželi – v malem kraju Gill v zvezni državi Massachusetts. "Ljubljana je bila prvo mesto, v katerem sem živel. Je ravno prav velika." A tako on kot žena si želita živeti na podeželju, zato iščeta hišo v okoli naše prestolnice. "Če pa bi moral živeti v mestu, bi to bila Ljubljana."

"Ljudje se mi zdijo zelo odprti. Zelo všeč, zlasti v primerjavi z drugimi državami, kjer sem živel, mi je bilo, da sem zelo lahko navezal stike z domačini." Ponavadi se namreč povežejo le tujci, z domačini pa je težje, pojasnjuje. Preprosteje je bilo tudi zato, ker skoraj vsi govorijo angleško. "Je pa zato težje zdaj, ko se poskušam učiti slovenščino."

Med panji sredi nasada avokada v Čilu. Foto: Osebni arhiv

Nazaj na univerzo

Ko je nehal potovati, se mu je zdelo, da mu takratna izobrazba ne bo veliko koristila, zato se je vrnil na univerzo. Opravil je magisterij iz geografskega informacijskega sistema (GIS je tehnologija za združevanje kartografije, statističnih analiz in podatkovnih baz) v Edinburgu na Škotskem.

Zdaj ima v Sloveniji svoje podjetje, dela pa za svetovalno podjetje v San Franciscu. Trenutno za neko izobraževalno ustanovo, ki želi po vsem svetu graditi prestižne zasebne šole, s pomočjo analiz podatkov iščejo idealne lokacije za gradnjo šol.

Prosti čas seveda posveča čebelam. Svoje panje ima v okolici Horjula. "Tu imajo ljudje manj panjev, bolj je osebno. V ZDA imajo ljudje na tisoče panjev in najamejo delavce, da se ukvarjajo z njimi. Tukaj se uporablja manj kemikalij, čebelarji pa imajo do čebel lepši odnos," ugotavlja Američan.

Nekje sredi Tibeta. Foto: Osebni arhiv

Zapletena birokracija

Najtežji del je bila birokracija ob selitvi – pridobivanje dovoljenja za prebivanje in za delo. "Brez pomoči odvetnika bi šlo težko. Potrebne je bilo tudi veliko ljubezni žene in njene družine, ki mi je pomagala. A birokracije je po vseh državah veliko," se tolaži.

V hribih v Južni Ameriki. Foto: Osebni arhiv Ženina družina ga je zelo lepo sprejela, pravi. "Vsi razen ene babice govorijo angleško. Moja žena ima že od prej posebne povezave z ZDA, jaz sem le še dodatna. Njen brat živi v ZDA, tam pa so živeli tudi njeni stari starši."

Trump? "Oh, to je cirkus."

"Zanimivo je gledati. Nisem posebej ponosen," je redkobeseden ob vprašanju, kako gleda na novega predsednika ZDA. "Težko je reči za ZDA kot celoto. V mojih domačih krajih je vzdušje namreč zelo demokratsko in proti Trumpu, če pa bi šel recimo v Teksas, so vsi bolj za Trumpa. Razdeljenost je po mojem mnenju vedno obstajala, a se je zdaj bolj pokazala."

Kati in William imata zelo rada živali. Vedno ju spremljata njuna psa Pepelka in Gargamel. Foto: Osebni arhiv Spet na tečaj slovenščine

Slovenščino se je sistematično učil le na začetku, ko je prišel v Slovenijo, a takrat si je mislil: "Le zakaj se učim slovenščino, saj je ne bom potreboval nikoli." Zdaj pa je dobil tečaj slovenščine kot božično darilo. Prihodnji teden začne pouk na filozofski fakulteti.

"Lahko se pogovarjam z ljudmi v trgovinah, tudi z ženo se včasih pogovarjava v slovenščini. O osnovnih stvareh se lahko sporazumem, a zdaj moram spraviti to na višjo raven."

Težava je seveda, da ne dela v slovenskem okolju. "Slovenščino največ uporabljam s svojim psom. Govorim pasjo slovenščino," se pošali.

V Sloveniji se najlepše živi

Pravi pa, da je, potem ko je prepotoval okoli 60 držav sveta in v marsikateri preživel več mesecev, ugotovil, da je Slovenija njegova najljubša. "Veliko je turistično zanimivih krajev, a v Sloveniji se najlepše živi. Veliko bolj mi je všeč kot ZDA," poudarja William.