Janez Janša
Ponedeljek, 13. 9. 2021, 10.42
3 leta, 2 meseca
Ali lahko vlado sestavlja, kdor še za poslanca ni izvoljen in poraženec volitev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,21
56
V zgodovini slovenske države je po volitvah enkrat samkrat vlado takoj kot mandatar sestavljal poraženec volitev. Zgodilo se je po zadnjih volitvah, ko je manjšinsko vlado sestavil Marjan Šarec. Ni zdržala dolgo. Pred tem je kot mandatar po volitvah propadel relativni zmagovalec Zoran Janković. Dvakrat je doslej vodenje vlade prevzel mandatar, ki ni bil izvoljen za poslanca na volitvah. Prvič se je to zgodilo takoj po nastanku slovenske države, ko je bil še v trodomni skupščini s konstruktivno nezaupnico po Lojzetu Peterletu za predsednika vlade Izvoljen Janez Drnovšek. Drugič pa leta 2000, ko je bil po združitvi SLS in SKD za predsednika vlade po padcu Drnovškove vlade izvoljen Andrej Bajuk.
Ustavno sodišče je danes predstavilo svojo odločitev o pobudi Jožefa Novaka, da bi ocenili ustavnost ureditve, ki dopušča možnost, da lahko vlado sestavljajo tudi takšni, ki niso izvoljeni za poslance, in da po volitvah mandatarja predlaga stranka, ki je bila poražena. Novak je pred ustavnim sodiščem propadel. Najbolj dramatičen primer takšnega nenavadnega kandidata za mandatarja je bil letos Karl Erjavec, ki na zadnjih volitvah ni bil izvoljen za poslanca, njegova stranka pa je bila med največjimi poraženkami. Zgodovinsko gledano pa je kot kandidat za predsednika vlade Erjavec tudi najbolj propadel.
Türk je bil prvi, ki je propadel z mandatarjem
Pobudo Novaka so ustavni sodniki zavrgli, ker sodišče ne more presojati ustavnosti določb ustave same, kar je predlagal Novak, ki je ocenil, da bi morali popraviti 111. člen ustave, ki bo pomemben po parlamentarnih volitvah. Poslance bomo volili prihodnje leto med 24. aprilom in 6. junijem. Če bodo volitve redne. Kdaj bi lahko bile parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve prihodnje leto, si lahko preberete tukaj:
Zapletov po volitvah pri sestavljanju vlad je bilo v zgodovini že veliko. V parlamentu je kot mandatar propadel celo že predsednik stranke, ki ga je volilo največ volivcev. Tak primer je bil Zoran Janković, ki ga je za mandatarja predlagal predsednik republike Danilo Türk.
Jankovića je Türk predlagal, čeprav mu po izrednih predčasnih volitvah leta 2011 ni uspelo doseči dogovora z dovolj velikim številom strank za vladanje. Posledica je bila, da je bilo za mandatarstvo Jankovića za Pozitivno Slovenijo (PS), ki jo je na volitvah volilo 28,5 odstotka volivcev, le 42 poslancev. Kar štirje premalo. Janković je bil prvi kandidat za mandatarja predsednika republike v zgodovini države, ki je propadel. In doslej edini.
Erjavec za KUL po poteh Jankovića
Vlado je po Jankovićevem porazu takrat prevzel Janez Janša s SDS, ki je na volitvah takrat s SDS dosegel drugi rezultat s 26,19 odstotka.
Janković je bil prvi kandidat za mandatarja predsednika republike v zgodovini države, ki je propadel. In doslej edini. Pred zadnjimi volitvami je dosegel koalicijski dogovor proti Janezu Janši s Karlom Erjavcem, ki pa ga volivci tudi niso nagradili, Erjavec ni bil izvoljen niti za poslanca, kot kandidat za predsednika vlade pa je propadel še bolj kot Janković.
Drugi mandatarski kandidat, ki mu je še bolj spodletelo, je bil v začetku letošnjega leta Karl Erjavec, ki na zadnjih volitvah še za poslanca ni bil izvoljen. Za njegovo stranko DeSUS pa je glasovalo le 4,9 odstotka volivcev. Pred njim je z najnižjim deležem na volitvah za šefa vlade doslej kandidiral Marjan Šarec, katerega LMŠ je pred tremi leti volilo le 12,6 odstotka volivcev. SDS, za primerjavo, 24,9 odstotka. Erjavca ni predlagal predsednik republike Borut Pahor. Ponudila ga je koalicija strank KUL (LMŠ Marjana Šarca, SD Tanje Fajon, Levica Luke Meseca in SAB Alenke Bratušek). Za Erjavca je bilo v državnem zboru le 40 poslancev. Zmanjkalo mu je kar šest glasov. Dosegel je doslej rekordno slab rezultat na mandatarskih glasovanjih.
Novak je ustavnemu sodišču neuspešno predlagal, naj oceni ustavnost 111. člena ustave, ki določa pravila sestavljanja vlade tako:
"Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve."
Odločitev ustavnega sodišča, da ne more presojati ustavnosti ustavne ureditve same, je takšna:
56