Ali je letalska obramba proti toči učinkovita ali zgolj zapravljamo denar?

Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije se izvaja na podlagi dvoletnih sklepov slovenske vlade, saj drugega ustreznega materialnega predpisa v tem trenutku ni. Razlog za to je dejstvo, da je edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, zakon o sistemu obrambe pred točo iz leta 1979, ki je zastarel. Vlada je tovrsten sklep nazadnje sprejela februarja letos in velja za leti 2024 in 2025. V drugih delih Slovenije sistem letalske obrambe pred točo ni vzpostavljen.

Čeprav so spomladanska neurja s točo spomladi že povzročila precejšnjo škodo tako v kmetijstvu kot tudi na objektih in infrastrukturi, se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 12. junija vendarle odločilo, da z Letalskim centrom Maribor znova podpiše pogodbo za letošnje izvajanje protitočne obrambe na območju severovzhodne Slovenije.

Ministrstvo: Najboljša obramba pred točo so zaščitne mreže in zavarovanje pridelkov

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke pa je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije, dodajajo.

Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je v zadnjih letih, po letih zniževanja, ponovno dvignil in z letom 2023 za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov kot tudi za zavarovanja na področju živinoreje znaša 60 odstotkov obračunane zavarovalne premije, pojasnjujejo na ministrstvu.

A poudarjajo, da toča ne uničuje le kmetijskih pridelkov, temveč povzroči škodo tudi na nepremičninah, premičninah in infrastrukturi, zato bi se morala v primeru širitve obrambe pred točo k tovrstni obrambi pridružiti tudi druga ministrstva.

Ponedeljkovo neurje s točo prizaneslo Štajerski

Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, vsem dvomljivcem o uspešnosti tovrstne obrambe odgovarja z zadnjim primerom neurja, ki je zajel vso državo. "Na Štajerskem v ponedeljek nismo imeli toče, drugod je bila. Razmere za nastanek toče so bile sicer zelo podobne kot na Dolenjskem, kjer je toča povzročila pravo razdejanje," pravi Kralj. V ponedeljek popoldne so namreč večji del države zajele močne nevihte, na Dolenjskem pa je zelo velika supercelična nevihta s točo uničila ali poškodovala ves pridelek, tudi kmetijske objekte in infrastrukturo. 

Darko Kralj pravi, da je v Avstriji sistem letalske protitočne obrambe izjemno razvit, financirajo pa ga tako občine in pokrajine kot tudi zasebni sektor. Foto: STA Kralj pojasnjuje, da so po 15. juniju, ko so prejeli sredstva od kmetijskega ministrstva, v obrambo proti toči poleteli že šestkrat, tudi v ponedeljek. "V tem času toče v naših koncih ni bilo. Lahko sicer nastane manjša toča, ki pa ne povzroča materialne škode," zatrjuje Kralj. Na očitke meteorološke stroke, da tovrstna obramba ni dokazano učinkovita, odgovarja, da tudi nimajo dokazov, da ne deluje.

"Prepričan sem, da uporabno meteorologijo poznamo bolje kot meteorologi. Oblake vidimo od blizu, splošni meteorologi pa samo na slikah. Trditev slovenskih strokovnjakov ne morem komentirati, saj pri nas prave stroke uporabne meteorologije pravzaprav ni. Opirajo se na študije iz prejšnjega stoletja, vremenske razmere, doktrine in miselnost pa so se v zadnjih dvajsetih letih precej spremenile," opozarja Kralj. Dodaja, da je v Avstriji sistem letalske protitočne obrambe izjemno razvit, financirajo pa ga tako občine in pokrajine kot tudi zasebni sektor.

Obrambo pred točo razvili že v 70. letih

Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami najbolj odvisno od vremena. Kralj na vprašanje, zakaj se tovrstna obramba izvaja le v severovzhodni Sloveniji, kjer je sicer največ kmetijskih površin, odgovarja, da so bili tu kmetje že od nekdaj bolj osveščeni kot drugod v državi. Samoupravna interesna skupnost za obrambo pred točo, ki je s talnim proženjem raket razbijala oblake, je bila ustanovljena že v 70. letih 20. stoletja. Ker je zakonodaja nato v obmejnem pasu prepovedala uporabo raket proti toči, se je razvila letalska obramba pred točo, pojasnjuje Kralj.

"Cena enega poleta je odvisna od časa poleta. Zagotovo pa stane mnogo manj kot škoda, ki jo povzroči toča. Z letos dodeljenimi sredstvi imamo na razpolago 26 ur letenja, za toliko ur imamo na razpolago tudi reagensev. Dokler bomo lahko s tem resursom delali, bomo pač delali," napoveduje Kralj.

Dodaja, da s svojo protitočno obrambo z enim letalom pokrivajo 4.600 kvadratnih kilometrov površin, kar je največja branjena površina v Evropi z enim letalom. Na avstrijskem Štajerskem na primer 2.200 kvadratnih kilometrov površine pokrivata dve enoti, vsaka s štirimi letali. "Verjetno so Avstrijci bedaki, da toliko sredstev vlagajo v letalsko protitočno obrambo," se pošali Kralj.

Kaj pravijo raziskave?

Agencija za okolje (Arso) zatrjuje, da ni strokovnih dokazov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče. V študiji Toča in obramba pred njo iz leta 2004 so ugotavljali, da znanstveno ustrezno izpeljani preizkusi, denimo v ZDA in Švici, učinkovitosti letalske obrambe pred točo ne potrjujejo.

V študiji Arsa se sprašujejo, ali je torej obramba pred točo sploh uspešna ali ne. Ne, obramba ni dokazano uspešna. Nasprotno, mogoče je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne. Tako žal kažejo izidi najboljših dveh poskusov, kar so jih do zdaj izvedli, NHRE in GROSSVERSUCH IV, so zapisali.

S kmetijskega ministrstva pa so nam sporočili, da so z namenom ugotovitve uspešnosti letalske obrambe pred točo od leta 1999 do 2011 izvajali projekt poskusnega posipanja točonosnih oblakov. "Z namenom strokovne presoje učinkovitosti izvajanja poskusne letalske obrambe pred točo (OPT) s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom je ministrstvo naročilo Ciljno raziskovalni program: Presoja učinkovitosti umetnega vpliva na vreme (CRP). Za izvajanje letalske obrambe pred točo v nadaljnjih letih CRP ni dal novih dodatnih dejstev, na podlagi katerih bi bila sprejeta odločitev za nadaljevanje obrambe pred točo ali za njeno ukinitev, ugotovljeno pa je bilo, da izvajanje poskusne obrambe pred točo na izvajani način ni ustrezen za strokovno vrednotenje rezultatov. 

Nova zasnova poskusne obrambe pred točo, razvita v okviru CRP, namreč ni bila sprejeta, saj izvajanje letalske obrambe pred točo vključuje elemente naključnosti, katerim pa nasprotujejo predstavniki lokalnih skupnosti. Poleg tega razpoložljiva sredstva v proračunu zagotavljajo le tretjino ocenjenih potrebnih sredstev izvedbe poskusne obrambe pred točo, ki naj se izvaja vsaj osem let.

Za izvajanje letalske OPT v nadaljnjih letih torej CRP ni dal novih dodatnih dejstev, na podlagi katerih bi bila sprejeta odločitev za nadaljevanje obrambe pred točo ali za njeno ukinitev, iz priporočil pa izhaja, da v primeru odločitve za izvajanje aktivnosti, te izvajamo v obliki poskusne zasnove. Metodologija zasnove poskusa pa vsebuje pogoj naključnosti, ki je nesprejemljiv za lokalne skupnosti, kot tudi po prehodnih ocenah za trikrat presega razpoložljiva proračunska sredstva," so nam še sporočili s kmetijskega ministrstva.