Aleksandra Prijatelj na zaslišanju v Ženevi

"Komisiji sem že pred pričanjem, ki je potekalo za zaprtimi vrati, posredovala dokumentacijo, povezano s preiskavo in sojenjem, ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi z mirovanjem pravic poslanca," je za SiOL pojasnila Prijateljeva in dodala, da je komisija dokumentacijo najprej pregledala in jo nato po izjavi tudi zaslišala. "Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da v zvezi s kršitvami ukrepajo," je pojasnila Prijateljeva. Za tesno zaprtimi vrati Katere kršitve je interparlamentarna unija ugotovila med obravnavo primera Srečka Prijatelja in katere so tiste "ustrezne" institucije, ki naj bi jih pozvala k ukrepanju, nam ni uspelo izvedeti. Kot je zapisala Ingeborg Schwarz z IPU (Inter Parliamentary Unikon), "primer komisija še obravnava, ker pa gre za zaupni postopek, vam ne moremo posredovati nobenih informacij". Kot je znano, se je Srečko Prijatelj odboru, ki se ukvarja s človekovimi pravicami poslancev, pritožil po tistem, ko mu mandatno volilna komisija ni podelila imunitete, državni zbor pa je o imuniteti glasoval šele po skoraj mesecu dni, ki ga je Prijatelj preživel v priporu.

"V podobnem primeru pri sodniku Škobernetu je vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je sodišče ugotovilo le kršitev 25. člena ustave. Čeprav je kršitev bila in je vrhovno sodišče to ugotovilo, se sklep o priporu ni odpravil, temveč je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj," je komisiji med drugim pojasnila Prijateljeva. Komisija je seznanjena tudi s tem, da je mandatno volilna komisija DZ izdala sklep o mirovanju pravic, "čeprav zakon o poslancih tega sploh ne predvideva, s tem pa so možu prenehale vse pravice iz delovnega razmerja", kot našteva Prijateljeva.

Kršitve človekovih pravic parlamentarcev Kakšna je dejanska vloga IPU oziroma odbora za človekove pravice parlamentarcev?

IPU je zadolžen za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki se nanašajo na posamezne člane ali skupine nacionalnih parlamentov, pojasnjuje v državnem zboru. Tako lahko odbor domnevne zlorabe preiskuje le, če so prijavljene s strani vpletenega parlamentarca oziroma njihovih družinskih članov in torej ne more preiskovati na lastno pobudo.

"Unija je moralni nadzorni organ nad delom demokratičnih parlamentov," pravi Bogdan Barovič, predstavnik slovenskega DZ v IPU, in dodaja, da odbor sprejema pritožbe zaradi kršitev pravic poslancev, ki jih na to opredeli kot "sprejemljive" ali "nesprejemljive" glede na verodostojnost podatkov. "Ko so vsebine sprejete za sprejemljive, jih komisija spremlja in komunicira z vsemi vejami oblasti, prosi za obrazložitve, daje možnost nasprotnih mnenj, dokazov," pojasnjuje Barovič.

Neodvisnost in diskretnost Odbor se srečuje in presoja za zaprtimi vrati, kar zagotavlja dvoje, pravijo v državnem zboru, in sicer neodvisnost in diskretnost delovanja. "Odbor se lahko v določenih primerih odloči, da primer tudi javno predstavi svetu IPU, sploh če ne pride do zadovoljivega dialoga z oblastmi določene države ali če gre pri domnevnih zlorabah za hujša kazniva dejanja. Takšna poročila natančneje opisujejo okoliščine parlamentarca ter ukrepe, ki so bili izvedeni in vsebujejo predloge za nadaljnje delovanje, in sicer v obliki resolucije, ki ga sprejme Svet IPU," še odgovarjajo v službi za odnose z javnostmi v DZ. Barovič dodaja, da če so dejstva dokazljiva, zadeve postanejo javne, "predstavijo se na skupščini vseh poslancev, kjer opozorijo, da te države niso demokratične in da kršijo določene pravice".

Oblasti so dolžne sodelovati Postopek odbora temelji na načelu navzkrižnega primerjanja informacij. Tako se informacije kot povzetek domnev sporočijo oblastem določene države, da lahko te predstavijo svoje stališče, povzetek njihovih stališč pa se posreduje osebi, ki je posredovala komunikacijo (zadevo prijavila, op. a.), pojasnjujejo v DZ in dodajajo, da odbor ni omejen le na vzpostavljanje kanalov med stranmi, temveč lahko prevzame pobudo in postavlja vprašanja oziroma zahteva nadaljnje informacije in dokumente.

Odbor po tistem, ko določen primer preuči, vpletene strani o svojih odločitvah obvesti in jih povabi, da sledijo vsebini odločitve. Glede na zahtevnost primera ali zaradi slabega sodelovanja uradnikov lahko odidejo na misijo na kraj dogajanja, pri čemer morajo za dovoljenje zaprositi oblast določene države. "V najslabšem primeru naj bi bile oblasti pripravljene sprejeti delegacijo in ji dovoliti, da se popolnoma neodvisno sestane z udeleženimi stranmi. Oblasti morajo delegaciji tudi zagotoviti, da srečanja delegacije ne bodo vodila do povračilnih ukrepov proti osebam, s katerimi se bodo srečali," pojasnjujejo v DZ. Morajo imeti dovoljenje tudi za obisk pripornika, in sicer brez uradnih prič.

"V najhujših primerih se vsebine kršitev odstopijo v reševanju Združenim narodom in njihovim organom in takrat postanejo obvezne in lahko posežejo v svetovno jurisdikcijo," je za SiOL povedal Barovič.