Torek, 26. 7. 2011, 11.23
8 let, 6 mesecev
Aleksandra Prijatelj na zaslišanju v Ženevi
"Komisiji sem že pred pričanjem, ki je potekalo za zaprtimi vrati, posredovala dokumentacijo, povezano s preiskavo in sojenjem, ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi z mirovanjem pravic poslanca," je za SiOL pojasnila Prijateljeva in dodala, da je komisija dokumentacijo najprej pregledala in jo nato po izjavi tudi zaslišala. "Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da v zvezi s kršitvami ukrepajo," je pojasnila Prijateljeva.
"V podobnem primeru pri sodniku Škobernetu je vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je sodišče ugotovilo le kršitev 25. člena ustave. Čeprav je kršitev bila in je vrhovno sodišče to ugotovilo, se sklep o priporu ni odpravil, temveč je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj," je komisiji med drugim pojasnila Prijateljeva. Komisija je seznanjena tudi s tem, da je mandatno volilna komisija DZ izdala sklep o mirovanju pravic, "čeprav zakon o poslancih tega sploh ne predvideva, s tem pa so možu prenehale vse pravice iz delovnega razmerja", kot našteva Prijateljeva.
IPU je zadolžen za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki se nanašajo na posamezne člane ali skupine nacionalnih parlamentov, pojasnjuje v državnem zboru. Tako lahko odbor domnevne zlorabe preiskuje le, če so prijavljene s strani vpletenega parlamentarca oziroma njihovih družinskih članov in torej ne more preiskovati na lastno pobudo.
"Unija je moralni nadzorni organ nad delom demokratičnih parlamentov," pravi Bogdan Barovič, predstavnik slovenskega DZ v IPU, in dodaja, da odbor sprejema pritožbe zaradi kršitev pravic poslancev, ki jih na to opredeli kot "sprejemljive" ali "nesprejemljive" glede na verodostojnost podatkov. "Ko so vsebine sprejete za sprejemljive, jih komisija spremlja in komunicira z vsemi vejami oblasti, prosi za obrazložitve, daje možnost nasprotnih mnenj, dokazov," pojasnjuje Barovič.
Odbor po tistem, ko določen primer preuči, vpletene strani o svojih odločitvah obvesti in jih povabi, da sledijo vsebini odločitve. Glede na zahtevnost primera ali zaradi slabega sodelovanja uradnikov lahko odidejo na misijo na kraj dogajanja, pri čemer morajo za dovoljenje zaprositi oblast določene države. "V najslabšem primeru naj bi bile oblasti pripravljene sprejeti delegacijo in ji dovoliti, da se popolnoma neodvisno sestane z udeleženimi stranmi. Oblasti morajo delegaciji tudi zagotoviti, da srečanja delegacije ne bodo vodila do povračilnih ukrepov proti osebam, s katerimi se bodo srečali," pojasnjujejo v DZ. Morajo imeti dovoljenje tudi za obisk pripornika, in sicer brez uradnih prič.
"V najhujših primerih se vsebine kršitev odstopijo v reševanju Združenim narodom in njihovim organom in takrat postanejo obvezne in lahko posežejo v svetovno jurisdikcijo," je za SiOL povedal Barovič.