Afganistanski sodelavci slovenske vojake prosijo za azil

Ministrstvo je potrdilo, da se je na njih oziroma na Slovensko vojsko obrnilo nekaj posameznikov. Trenutno skupaj z zunanjim ministrstvom in ministrstvom za notranje zadeve preučujejo možnost Slovenije za nudenje pomoči oziroma mednarodne zaščite posameznikom in njihovim družinam. 

"Slovenija se pridružuje naporom mednarodne skupnosti za pomoč vsem, ki so neposredno podpirali delovanje kontingentov v Afganistanu," so dodali na ministrstvu. 

Slovenija se tako z drugimi državami članicami Evropske unije, ki so sodelovale na vojaških misijah v Afganistanu, dogovarja o zaščiti tamkajšnjih civilistov. Gre večinoma za prevajalce, pa tudi varnostnike in druge pomožne delavce, ki so sodelovali s tujimi vojaki, tudi s Slovenci, in jim zdaj zaradi tega grozi maščevanje talibanov.

Natančnega števila pogodbenih civilistov, s katerimi je v zadnjih letih sodelovala Slovenija, na ministrstvu niso podali, niti informacije o stopnji ogroženosti teh oseb. Sporočili so le, da ministrstvo še naprej spremlja razvoj dogodkov v Afganistanu tudi v luči tovrstnih vprašanj.

Pojasnili so, da je Slovenska vojska v 17 letih v Afganistanu sodelovala z več posamezniki, ki so podpirali delovanje pripadnikov Slovenske vojske predvsem pri prevajanju in tehnični podpori. Število teh oseb je sorazmerno obsegu kontingentov Slovenske vojske in ni veliko.

Tonin: Slovenska vojska ne bo nikogar pustila za seboj

Števila oseb in njihove lokacije prav tako ni želel razkriti obrambni minister Matej Tonin, saj bi to lahko ogrozilo operativno delo evakuacije. "Vse to lahko ogrozi potek akcije, ki teče," je povedal v izjavi za medije ob robu obiska v Vojašnici Janka Premrla v Vipavi.

"Bistveno sporočilo pa je, da slovenska vojska ne bo nikogar pustila za seboj. Tega nismo naredili nikoli v preteklosti in tudi ne bomo v prihodnosti," je poudaril minister. To po njegovih besedah pomeni, da lahko tisti, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in so pomembno pripomogli k njenemu delu, zaprosijo za azil.

V Sloveniji sicer velja, da lahko tujci zaprosijo za mednarodno zaščito le na ozemlju države. Lahko pa pred tem prejmejo začasno dovoljenje za vstop v državo oziroma za začasno prebivanje.