Torek, 7. 2. 2017, 12.45
6 let, 6 mesecev
Afera koroška dečka: nov udarec za Anjo Kopač Mrak, CSD Velenje ima novo direktorico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
20
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v zgodbi o koroških dečkih, ki jih je velenjski center za socialno delo po tem, ko naj bi oče umoril njuno mater, zaradi česar mu sodijo, odvzel starim staršem in ju dodelil v rejniško družino, doživela nov, še zadnji udarec.
Ustavno sodišče je namreč zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je v začetku leta vložil center za socialno delo (CSD) Velenje. S tem v veljavi ostaja sodba vrhovnega sodišča, ki je odločilo:
- da je bil odvzem dečkov nezakonit, saj je center za socialno delo s tem nezakonito posegel v pravice starih staršev do družinskega življenja in številne druge ustavne in človekove pravice; dečka je namreč rejniški družini dodelil še pred odločitvijo ministrstva za delo o zahtevi starih staršev, da bi bili rejniki vnukov,
- da je pravico otrok do starih staršev in pravico starih staršev do otrok treba varovati ne le pred posegi države, temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov.
Primer koroških dečkov je v javnosti zelo odmeval.
Zakaj je CSD vlagal zahtevo?
Pri tem ustavno sodišče ni presojalo vsebinskih razlogov, zaradi katerih bi moralo potrditi ali razveljaviti sodbo vrhovnega sodišča. Presodilo je, da velenjski CSD sploh ni bil upravičen do vložitve ustavne pritožbe. V zadevi je namreč ravnal v vlogi oblastnega organa, zato kot tak ne more biti nosilec človekovih pravic.
Gre za zadnjega v vrsti pravnih porazov države oziroma ministrstva za delo v zgodbi o koroških dečkih, ki je imela tudi velik politični odmev.
Odvetnik babice dečkov Velimir Cugmas je v odzivu za STA dejal, da sklep ustavnega sodišča potrjuje to, kar sam vseskozi trdi. To pa je, da centri za socialno delo nimajo razumevanja, kje so njihove pravice, kaj so meje njihovega delovanja in kaj so človekove pravice, je dejal Cugmas.
Ob tem je povedal, da je tudi sam v imenu babice na ustavno sodišče podal pobudo oziroma ustavno pritožbo, da bi ustavno sodišče odločalo o tem, da je treba nemudoma odpraviti ugotovljeno kršitev človekove pravice, to je kršitev pravice do družinskega življenja babice, pri čemer odvetnik poudarja, da je ta pravica vzajemna in tako velja tudi za vnuka. Vrhovno sodišče namreč ni odpravilo te kršitve človekove pravice, pa bi jo po odvetnikovih besedah moralo, s čimer bi se otroka vrnila k babici.
A ustavno sodišče te pobude, da bi o tem odločalo, ni sprejelo. S tem se je, tako Cugmas, odprla možnost poti na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kamor je v ponedeljek, 6. februarja, že vložil pritožbo.
Že maja lani je upravno sodišče odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja. Največja opozicijska stranka SDS je nato proti Kopač Mrakovi vložila interpelacijo, ki so jo podprli tudi poslanci koalicijske DeSUS. Decembra lani je ministrica prestala novo interpelacijo, ki so jo vložili poslanci SDS zaradi njene odgovornosti v primeru odvzema koroških dečkov. Tokrat so jo podprle vse koalicijske stranke.
Odločitve ustavnega sodišča na ministrstvu za delo niso vsebinsko komentirali.
Otroka še vedno pri rejnikih
Pritisk na ministrico je nekoliko ublažil odstop direktorja CSD Slovenj Gradec Jurija Šumečnika, ki je položaj zapustil zaradi ugotovitev upravne inšpekcije o nezakonitem ravnanju pri obravnavi vloge za izdajo dovoljenja za rejništvo starih staršev. Julija mu je sledila direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik. Oktobrsko sodbo vrhovnega sodišča so v DeSUS označili kot "neprijetno za ministrico" in kot "signal, da na področju socialne politike nekaj ni v redu".
Na vprašanje, ali so v zadnjem času sprejeli še kakšne ukrepe na CSD Velenje, so nam na ministrstvu pojasnili, da je bila s 1. februarjem 2017 imenovana nova direktorica Valerija Kidrič. Doslej je bila direktorica CSD Slovenska Bistrica, kjer so jo preiskovali policisti zaradi suma nepravilnosti pri izbiri računovodskega servisa. Vendar policija ni odkrila sumov kaznivih dejanj. Kidričeva je sicer članica SMC.
"Želim si, da se stvari končajo tako, kot je prav, predvsem pa v korist otrok," je 3. januarja na vprašanje o koroških dečkih odgovorila Kopač Mrakova, ki na druga vprašanja o tem ni želela odgovarjati. Tri dni pozneje je CSD Velenje vložil ustavno pritožbo.
Odvetnik Velimir Cugmas, ki zagovarja interese babice koroških dečkov, je vložil tožbo proti državi oziroma ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enakopravnost, pa tudi proti centroma za socialno delo (CSD) v Velenju in Slovenj Gradcu.
Stara starša otrok, ki sta še vedno v rejništvu, še naprej iščeta svojo pravico. Zoper sodbo vrhovnega sodišča se je že pred časom pritožila tudi babica obeh otrok. Vrhovni sodniki namreč niso odločali o pravici starih staršev do rejništva. Pogoje za to bodo morali starši izkazati v drugem postopku. Prav zaradi teh razlogov sta upravno in vrhovno sodišče zavrnili zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici.
Kot je poudarilo vrhovno sodišče, lahko otroka v rejništvo starim staršem dodelijo le z dovoljenjem ministrstva, ki je zahtevo zavrnilo. Sodba vrhovnega sodišča je sicer podlaga za ureditev bodočih razmerij med starima staršema in vnukoma.
Sodišča že tarnajo
Od konca decembra je sicer v parlamentarni proceduri predlog sprememb družinskega zakonika. Te predvidevajo, da bodo o večini ukrepov za varstvo otrok, tudi o rejništvi in skrbništvih, od zdaj odločala sodišča, na katera se bodo do januarja 2019 postopno prenesle pristojnosti ministrstva za delo in centrov za socialno delo. Zakon naj bi bil po današnjih napovedih ministrstva za delo predvidoma sprejet maja.
Tej ideji niso naklonjeni na sodiščih, saj naj bi potrebovali dodatne zaposlitve (devet sodnikov) in najmanj en milijon evrov dodatnega denarja. Opozarjajo tudi na verjetnost podaljšanja trajanja postopkov in da bo sodnike pred tem za nove postopke, ki jih bodo prevzeli, treba še izobraziti.
Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da je za delo sodišč v letu 2019, ko se bo začel zakon v celoti izvajati, predvidenih dodatnih 780.000 evrov.
Oče dečkov, ki so mu otroka pravno-formalno odvzeli, je v priporu zaradi suma, da je decembra lani v Velenju umoril mater dečkov, zoper njega pa sojenje poteka pred Okrožnim sodiščem v Celju.
20