Petek, 10. 2. 2017, 10.44
7 let, 1 mesec
Koroška dečka bi že lahko bila pri starih starših, a Kopač Mrakova ne ukrepa
Koroška dečka kljub odločitvi vrhovnega in ustavnega sodišča ostajata v rejniški družini. Nova direktorica CSD Valerija Kidrič ne ukrepa, ministrica Anja Kopač Mrak zadeve ne komentira. "Ministrstvo bi moralo odločbo CSD odpraviti, dečka pa vrniti starim staršem," je prepričan socialni delavec Franci Donko.
Koroška dečka, ki so ju odvzeli starim staršem, ostajata pri rejnikih, čeprav je vrhovno sodišče odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit, ker je center za socialno delo s tem nezakonito posegel v pravice starih staršev do družinskega življenja in številne druge pravice.
Vrhovno sodišče trdi tudi, da je te pravice otrok in starih staršev treba varovati ne le pred posegi države, ampak tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov.
Kljub temu ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, tudi ob odločitvi ustavnega sodišča molči, češ da ni stranka v postopku. "Ministrico je vlada na njen predlog že maja 2016 izločila iz odločanja v vseh postopkih iz pristojnosti ministrstva, kar je bila tudi zahteva odvetnika babice. Ministrica torej v tej zadevi nima pristojnosti odločanja," trdijo na ministrstvu.
SDS je lani zoper Kopač Mrakovo zaradi njenega ravnanja v tej zadevi vložila dve interpelaciji, a ju večina poslancev ni podprla.
Ministrstvo lahko odločbo CSD odpravi
Prav ministrstvo je tisto, ki najbolj vztraja pri rejništvu, pravi socialni delavec Franci Donko. Ker je odločba CSD nezakonita, bi jo ministrstvo moralo odpraviti, dečka vrniti starim staršem, šele potem pa ugotavljati, kako naprej, trdi socialni delavec in strokovni zastopnik starih staršev koroških dečkov Franci Donko. A prav ministrstvo je tisto, ki najbolj ščiti CSD in vztraja pri tem, da otroka ostaneta v rejništvu, pravi Donko.
Primer je spremljal od vsega začetka in meni, da so stari starši ves čas, ko sta bila otroka pri njih, vestno sodelovali s CSD, otroka pa sta se pri njih dobro počutila. Z zavlačevanjem odločitve se zdaj po nepotrebnem navezujeta na rejnike in se tako oddaljujeta od svoje razširjene družine, torej starih staršev.
Država mora imeti zelo tehtne razloge, da poseže v družinska razmerja. Podane morajo biti zelo hude razmere – ogroženost življenja, njunega razvoja in podobno, opozarja strokovnjak za pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. "Imamo odločitev vrhovnega sodišča, da je bil odvzem nezakonit, državni organi pa kljub temu vztrajajo pri premestitvi dečkov v rejniško družino."
ESČP že večkrat obsodilo Slovenijo zaradi urejanja družinskega življenja
Pravico do družinskega življenja z vnuki imajo tudi stari starši. To potrjuje tudi sodna praksa ESČP, pravi Jernej Letnar Černič. Letnar Černič trdi, da je razlaga, da stari starši nimajo pravice do družinskega življenja z vnuki, popolnoma napačna in nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Spominja, da je to sodišče v zadnjih letih na tem področju zoper Slovenijo izdalo kar nekaj obsodilnih sodb. "Že samo zaradi problemov, ki obstajajo v našem sistemu, bi morala naša država toliko bolj skrbno ravnati," meni Letnar Černič.
"Verjamem, da je za dečka v rejniški družini dobro poskrbljeno. Kljub temu pa mislim, da bi morali pristojni organi (CSD in ministrstvo) še enkrat premisliti, ali je res treba ta dečka še naprej imeti v rejniški družini, ali res obstajajo zelo resni razlogi, da se tako grobo poseže v odnos med starimi starši in vnukoma," pravi pravnik.
Država daje vtis, da deluje samovoljno
Po sodni praksi ESČP pravica do družinskega življenja varuje posameznike in družine pred samovoljnimi posegi države v zasebno sfero. "Tu pa se v javnosti ustvarja vtis, da država lahko kar samovoljno poseže v katerokoli družinsko razmerje, zasebno sfero. To gotovo ni dobro," opozarja Letnar Černič.
Glede odgovornosti ministrice v zadevi velenjskih dečkov pa pravi, da je ministrstvo nadzorni organ in ima odgovornost, da starim staršem in vnukom zagotavlja pravico do družinskega življenja.
14