75. obletnica upora proti okupatorju: "Brez NOB ne bi imeli Primorske"

Več kot dvajset let po koncu vojne je veljalo, da je bila na današnji dan leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici pa je bil sestanek in ustanovitev OF oz. Protiimperialistične fronte en dan prej.

V hiši književnika Josipa Vidmarja so se 26. aprila 1941, na dan ko je Adolf Hitler obiskal Maribor, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. OF je sestavljalo več kot dvajset različnih nestrankarskih skupin, pravi zgodovinar Božo Repe.

Prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorjem v drugi svetovni vojni je bil 13. maja 1941, ko so se pripadniki protifašistične organizacije Slovencev TIGR na Mali Gori nad Ribnico spopadli z italijansko patruljo. TIGR sicer nikoli ni bil del OF.

Prve partizanske enote so nastale junija 1941, takrat se je po Sloveniji začel oborožen boj proti okupatorju, ki je nato prerasel v narodnoosvobodilni boj. OF je prenehala obstajati aprila 1953, ko se je  preoblikovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva.

Vidmarjevo vilo je pred leti kupila in obnovila Zvezna republika Nemčija, danes pa je v njej rezidenca nemškega veleposlanika. Foto: Klemen Korenjak

Prevlada komunistov s podpisom Dolomitske izjave

Protiimperialistična fronta se je v Osvobodilno fronto slovenskega naroda preimenovala po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 in pozvala k oboroženemu uporu. Popolna prevlada komunistov v OF se je zgodila po podpisu Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se Sokoli in krščanski socialisti odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

Čeprav je 27. april po mnenju zgodovinarja Janka Prunka izbran malce nerodno, saj se takrat še ni sklenilo, da se gre v upor, se mu zdi pravilno, da se Slovenke in Slovenci spominjamo protiokupatorskega upora. "Ta boj je imel v slovenski zgodovini zelo pomembno vlogo. Slovenci smo se takrat prvič zelo jasno postavili zase," poudarja Prunk.

"O akcijah slovenske partizanske vojske izhajali celo stripi v ameriških revijah"

Na vojaškem področju je OF po besedah Repeta organizirala partizansko vojsko v gozdovih in enote Narodne zaščite v mestih (mestno gverilo). Kot pravi, so o akcijah slovenske partizanske vojske izhajali celo stripi v ameriških revijah.

Kljub izjemno težkim razmeram slovensko odporniško gibanje, vključno z vodstvom, nikoli ni zapustilo slovenskega ozemlja, dodaja. "OF je Slovencem izjemno dvignila samozavest, iz naroda hlapcev so postali narod junakov, kot je bila ena od parol tistega časa. Zelo je spoštovala in razvijala kulturno tradicijo slovenskega naroda, partizanske enote so imele svoje kulturniške skupine, izjemno močna in sugestivna je bila partizanska likovna umetnost." Ena od slovenskih posebnosti je bila tudi, da se je več partizanskih enot imenovalo po slovenskih pesnikih in pisateljih, pravi.

"Narodnoosvobodilni boj je imel v slovenski zgodovini zelo pomembno vlogo. Slovenci smo se takrat prvič zelo jasno postavili zase," poudarja zgodovinar Janko Prunk. Foto: STA ,

Po zaslugi narodnoosvobodilnega boja smo dobili nazaj Primorsko

Po Prunkovih besedah je bilo izhodišče protiokupatorskega boja to, da se borimo za slovenski narod in samostojnost. Tako Prunk kot Repe poudarjata, da smo si s protiokupatorskim bojem pridobili velik ugled v mednarodni protifašistični koaliciji in smo bili za to tudi nagrajeni s tem, da smo dobili nazaj Primorsko.

A kot opozarja Prunk, je veliko dejanje narodnoosvobodilnega boja izkoristila komunistična partija, ki je izvedla komunistično revolucijo. Pri tem citira tržaškega književnika Borisa Pahorja, ki je pred leti dejal: "Partija je parazitirala na veličastnem drevesu osvobodilnega boja, kot bršljan na drevesu."

Božo Repe: Brez narodnoosvobodilnega boja danes ne bi bilo slovenske države

Repe poudarja, da je OF izpolnila večino svojih političnih ciljev in osvobodila slovenski narod, čeprav ni dosegla združitve vseh Slovencev v eni državi. Oba sogovornika se tudi strinjata, da brez narodnoosvobodilnega boja danes ne bi bilo slovenske države. Slovenci smo dobili status republike v jugoslovanski državi z ustavo, lastnim parlamentom in vlado ter pravico do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve, česar nismo imeli prej nikoli v svoji zgodovini, pravi Repe.

"V Ljubljani je OF delovala kot država v državi, na osvobojenih ozemljih pa je začela graditi lastno, ljudsko oblast kot nasprotje okupacijski in ostanek starojugoslovanske," razlaga profesor Božo Repe. Foto: Bor Slana

"S spremembo družbenega reda (uvedbo socializma), so bili sicer na radikalen in specifičen način izpeljani tudi nekateri modernizacijski procesi, ki jih prejšnje meščanske elite niso želele ali zmogle izpeljati (volilna pravica za ženske in širša emancipacija, ločitev Cerkve od države, industrializacija družbe, večja socialna enakost)," ob tem dodaja profesor z ljubljanske filozofske fakultete.

Borut Pahor: Brez upora proti okupatorju ne bi bili na pravi strani zgodovine

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj popoldne v Predsedniški palači gostil in nagovoril člane razširjenega predsedstva glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V svojem govoru je poudaril, da brez upora proti okupatorju ne bi bili na pravi strani zgodovine. Predsednik je v nagovoru poudaril, da smo se Slovenci sami, po svoji odločitvi, ubranili pred okupatorjem in s svojimi silami prispevali, da se je premagalo nemške, italijanske in druge okupacijske sile.

Urad predsednika republike ob državnem prazniku pripravlja dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali poslopje Predsedniške palače pod strokovnim vodstvom danes ob 10. uri, 12.30 in ob 15. uri. Ob tej priložnosti bo pred Predsedniško palačo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Že včeraj je bila v Križankah osrednja državna proslava, na kateri je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez.

V spomin na začetek organiziranega boja proti okupatorju bodo danes po državi potekale številne spominske slovesnosti.