SiolNET. Novice Slovenija
3,56

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pomembna obletnica: prve svobodne in demokratične volitve po drugi svetovni vojni

Pred 30 leti smo ukinili diktaturo

3,56

termometer

Janez Janša in Borut Pahor
Od delegatov, ki so bili pred trideset leti izvoljeni na prvih demokratičnih volitvah parlamenta, ta se je takrat še imenoval skupščina, sta povsem na vrhu države danes še dva: premier Janez Janša in predsednik države Borut Pahor. Foto: STA

Po prvih demokratičnih volitvah, ki so bile pred 30 leti in na katerih je zmagala koalicija Demos, so se zgodile dramatične spremembe: po plebiscitu konec leta 1990 in kratki vojni ob razglasitvi samostojnosti leta 1991, je iz socialistične republike nastala država, s privatizacijsko in denacionalizacijsko zakonodajo se je začel dolg prehod iz socialistične v normalno evropsko gospodarsko ureditev, z novo ustavo pa je bil konec leta 1991 povsem preoblikovan politični sistem.

S tem se je končalo obdobje diktature. Koalicija Demos je po volitvah, ki so bile 8. in 12. aprila, drugi krog pa dva tedna pozneje, naglo in brez težav prevzela vlado in s tem oblast v državi. Za predsednika tridomne skupščine je bil maja 1990 izvoljen France Bučar, prvi premier je teden pozneje postal Lojze Peterle, ker so krščanski demokrati med strankami v koaliciji Demos na volitvah dobili največji delež. 

Za predsednika predsedstva so v drugem krogu volitev volivci izvolili Milana Kučana, ki je v drugem krogu z 58,6 odstotka prehitel kandidata Demosa Jožeta Pučnika, za katerega je tedaj glasovalo 41,4 odstotka volivcev.

Za člane predsedstva pa so ljudje izvolili Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla, Dušana Pluta in Ivana Omana.

Slovenska zastava Novice Navdihujoče sporočilo iz tujine: Mi, Slovenci!

Izvoljena sta bila Pahor in Janša

Od delegatov, ki so bili pred trideset leti izvoljeni na prvih demokratičnih volitvah parlamenta, ta se je takrat še imenoval skupščina, sta povsem na vrhu države danes še dva: Borut Pahor, ki je takrat kandidiral za naslednico Zveze komunistov, danes pa je predsednik republike, in Janez Janša, ki je bil pred prvimi svobodnimi volitvami v zaporu po aferi JBTZ, po izvolitvi pa je v Demosovi vladi prevzel vodenje obrambnega ministrstva. Danes, po treh desetletjih, je tretjič premier.

Sodbo po procesu na vojaškem sodišču po aferi JBTZ je sodstvo po propadu socializma razveljavilo. Janša je edini, ki je bil v državni zbor pozneje izvoljen na čisto vseh volitvah v državni zbor. Po prejšnjih volitvah, pred katerimi je moral v zapor, mu je večina poslancev mandat odvzela, a ga je v DZ vrnilo ustavno sodišče, ki je odpravilo odločitev večine poslancev SMC, DeSUS in SD o odvzemu mandata kot zlorabo zakona, posebej pa je razveljavilo tudi že drugo obsodbo Janše na zaporno kazen, tokrat po aferi Patria. 

Po vseh teh zapletih je na zadnjih volitvah Janša s SDS dosegel relativno zmago z veliko prednostjo pred drugouvrščeno LMŠ Marjana Šarca.

Ni več stranke z istim imenom

Večine od 240 delegatov po četrt stoletja političnih turbulenc ni več pri vrhu državne politike. Kako velike so bile spremembe, kaže tudi to, da v parlamentu danes ni več stranke s takšnim imenom, kot so bila na glasovnici 8. aprila 1990. Razlog niso le številne spremembe imen. Nekatere nekoč velike stranke so iz državnega zbora vmes tudi izpadle, na primer LDS, SLS in PS, čeprav so državi celo vladale. Vrnitev v DZ po izpadu je do zdaj uspela le NSi, ki jo danes vodi Matej Tonin, in SNS Zmaga Jelinčiča.

Večina od 240 delegatov, ki so bili izvoljeni pred 30 leti, je izvolila kar dve vladi, po Peterletovi so po razpadu Demosa aprila 1992 za premierja izvolila še Janeza Drnovška in mu potrdili tudi ministre.

Slovenska zastava Novice "Izobesimo zastavo in s tem pokažimo, da smo ostali doma"

Vzpon Drnovška - s konstruktivno nezaupnico je oblast prevzel z delom strank, ki so bile prej v Demosu, in zato v vladi ohranil številne ministre - se je začel leta 1989, ko so volivci v Sloveniji že na splošnih in relativno demokratičnih volitvah volili predstavnika republike v zveznem predsedstvu socialistične Jugoslavije.

Na njih je Drnovšek presenetljivo premagal partijskega kandidata Marka Bulca. Drnovšku je na prvih volitvah v državni zbor konec leta 1992 izvršno oblast v državi uspelo ohraniti. Koalicijsko se je po teh volitvah povezal s krščanskimi demokrati prejšnjega premierja Lojzeta Peterleta. Za predsednika vlade je bil Drnovšek izvoljen kar štirikrat, nazadnje po volitvah leta 2000.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 55
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin