Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Torek,
29. 12. 2015,
10.08

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Slovenija

Torek, 29. 12. 2015, 10.08

6 let, 6 mesecev

10 ključnih dogodkov, ki bodo v letu 2016 zaznamovali življenje Slovencev

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Kaj bo z arbitražnim sporazumom? Se bo migrantska kriza nadaljevala? Katera podjetja bomo prodali? Kateri bodo novi obrazi na političnem parketu?

Na seznamu za prodajo tudi NLB in Adria Airways Slovenski državni holding je pripravil letni načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, ki vsebuje okvirni seznam naložb, za katere se načrtujejo prodajne aktivnosti. Med najpomembnejšimi podjetji za prodajo so: • NLB, • Adria Airways, • Cimos, • Geoplin, • Hit, • Paloma, • Peko, • Polzela in • Unior Zreče.

Na seznamu je sicer skupno 33 naložb, vključno z nekaterimi neprodanimi s seznama 15 podjetij za privatizacijo, ki ga je potrdil DZ. Med njimi pa ni Cinkarne Celje, katere prodaja naj bi znova stekla po ureditvi okoljske problematike, in Telekoma Slovenije, tega naj bi znova prodajali po prestrukturiranju.

Gospodarstvo bo raslo, a počasneje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) nam za prihodnje leto napoveduje 1,9-odstotno rast BDP, kar je slabše od letošnje 2,5-odstotne napovedi rasti.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) na drugi strani ocenjuje, da bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) letos narasel za 2,3 odstotka, naslednje leto pa za dva odstotka.

Vlada si z davčnimi blagajnami obeta zajezitev sive ekonomije Davčne blagajne je mogoče poskusno uporabljati od začetka decembra, za vse pa bodo obvezne od 2. januarja. Davčne blagajne je teden dni pred uvedbo uporabljalo le deset odstotkov zavezancev, nekaj več je bilo tistih, ki so že pridobili namensko digitalno potrdilo, brez katerega davčna blagajna ne deluje.

Sistem davčnih blagajn, od katerega si vlada obeta zajezitev sive ekonomije, je v Sloveniji zasnovan tako, da morajo biti blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Preden zavezanec račun izda kupcu, mora prek tega informacijskega sistema izvesti postopek potrjevanja računa.

Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki je podlaga za uvedbo davčnih blagajn, določa tudi, da se z globo 40 evrov kaznuje posameznik, ki ne prevzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma ga na zahtevo ne predloži inšpektorju.

Začasno preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine Z novelo zakona o uravnoteženju javnih financ se bo meja med drugim dohodninskim razredom s 27-odstotno obdavčitvijo in tretjim razredom, v katerem velja 41-odstotna stopnja davka, zvišala z zdajšnjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove.

Hkrati bo ohranjen četrti davčni razred, v katerega se uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Četrti razred s 50-odstotno davčno stopnjo je v veljavi od leta 2013 in bi brez sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ veljal le še do konca leta 2015.

Oba ukrepa bosta veljala za leti 2016 in 2017.

Novi igralci na političnem parketu Nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek, finančnik in psiholog Blaž Vodopivec ter vodja iniciative Za otroke gre! Aleš Primc so napovedali, da se bodo aktivno vključili v politiko. Dobovšek je že ustanovil zavod Dobra država, ki bo z aktivnostmi pričel naslednje leto in ki bi lahko prerasel v politično stranko, Vodopivec pa še ni želel razkriti, na kakšen način bo sodeloval v politiki.

Primc je udejstvovanje v politiki napovedal po referendumski zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi. Izključil ni niti možnosti, da bi ustanovil svojo stranko.

Kako bo vlada preoblikovala dopolnilno zavarovanje? Vlada namerava naslednje leto sprejeti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo prinesel novo ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, med drugim tudi:

• preoblikovanje sistema prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,

• zakonsko ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pravijo na ministrstvu za zdravje.

Vrniti bomo morali več kot milijardo evrov obresti Posojilodajalcem bo naša država naslednje leto predvidoma vrnila 4,6 milijarde evrov, od tega 3,5 milijarde evrov glavnice in 1,1 milijarde evrov obresti.

Vlada se lahko v naslednjem letu zadolži največ za 6,8 milijarde evrov, so nam pojasnili na ministrstvu za finance, pri čemer se bo morala zadolžiti vsaj za 2,5 milijarde evrov, če bo hotela naslednje leto izvršiti sprejeti proračun za leto 2016.

Bencinski cent bo podražil gorivo Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je napovedal, da bo vladi predlagal uvedbo infrastrukturnega oziroma bencinskega centa. Kot pravi, naj bi bil dokument na vladni mizi februarja, nato pa bo o njem odločal še DZ.

"Če bo šlo vse po načrtih, bodo do poletja zadeve sprejete. Prizadevamo si, da se bo to zgodilo do 1. junija," pravi Gašperšič. V prvem letu bomo predvidoma plačevali tri cente davka na liter goriva, v drugem letu šest centov, od tretjega leta dalje pa devet centov.

Se bo val migrantov in beguncev nadaljeval tudi v letu 2016? To je odvisno od številnih dejavnikov, kot so učinkovitost dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja, in varnostnih, politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah, pravijo na notranjem ministrstvu.

Na vprašanje, ali bo Slovenija v letu 2016 nadaljevala s postavljanjem ograje na meji s Hrvaško in kdaj jih bo odstranila, so odgovorili:

• Ovire se postavljajo glede na mogočo oceno tveganj za migracijske tokove in zgolj na določenih izpostavljenih odsekih meje, kjer je po oceni pričakovati povečan pritisk migracijskega vala. Gre za nujen in začasen ukrep, ki je potreben tako za zaščito državljanov in delovanja države kot tudi za zaščito migrantov, da ne pride do humanitarne katastrofe.

• Ko bodo nastopile okoliščine, v katerih ovire ne bodo več potrebne, jih bomo odstranili.

Kaj se bo zgodilo z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško? Arbitražno sodišče je Sloveniji in Hrvaški sporočilo, da se morata pisno opredeliti do pravnih vidikov vprašanj, izpostavljenih s strani Hrvaške. Hrvaška mora svoje pravne argumente sodišču poslati do 16. januarja, Slovenija pa do 26. februarja. Slovenija bo postavljeni rok spoštovala in s sodiščem še naprej v celoti sodelovala, pravijo na zunanjem ministrstvu.

Hrvaška je sicer po objavi prisluhov pogovorov med našim arbitrom Jernejem Sekolcem in zastopnico pred arbitražnim sodiščem Simono Drenik, ki sta se pogovarjala o delovanju sodišča in končni razsodbi, napovedala, da izstopa iz arbitražnega postopka.

Ne spreglejte