Slovenka, ki se iz Slovenije v ZDA vedno vrača s kovčkom, polnim žgancev

Urška pravi, da je v ZDA pristala slučajno, to ni bil njen prvotni načrt. V Ljubljani je končala pravno fakulteto, na Harvard pa je po diplomi šla delat LLM, magisterij iz prava. Želela se je vrniti v Slovenijo in delati v kakšni odvetniški pisarni ali morda na Dunaju ali v Londonu.

V ZDA državo zelo zanima, kaj Urška raziskuje in do česa se dokoplje:

Načrt B

A med študijem v ZDA je spoznala svojega bodočega moža, ki je Američan. Preselila sta se v Slovenijo, a ker po treh letih v Sloveniji ni našel dela, čeprav so se vsi za to trudili, sta se vrnila v ZDA. Tista tri leta je v Sloveniji delala v eni od avstrijskih odvetniških pisarn v Ljubljani in opravila pravniški državni izpit. Po vrnitvi v ZDA pa je morala znova opraviti osnovni pravni študij (juris doctor), vrnila se je na Harvard.

Do LLM-ja na Harvardu ni bilo težko priti, pravi Urška, saj so bile edino merilo ocene na domači fakulteti. Izbrali so najboljše kandidate iz posamezne države, ona pa je bila ena najboljših študentk v letniku. Za študij prava je bilo težje, saj so sprejeli le desetino prijavljenih, upoštevali pa so ocene, uspešnost na posebnem testu, priporočilna pisma, pomagalo je predvsem, da je na Harvardu že opravila LLM.

Pravna fakulteta na Georgetown University se je na lestvici najboljših pravnih šol v ZDA letos uvrstila na 14. mesto. Foto: Reuters

Ponudbe z različnih univerz

Poleti 2008 je še kot študentka delala v eni večjih odvetniških družb v Bostonu. Pisala je različnim univerzam, če bi jo sprejele za t. i. fellowship, ki je nekaj podobnega kot slovenski status mladega raziskovalca. Dobila je več ponudb, odločila se je za Arizono. V tistem letu je napisala en članek in ga uspela tudi objaviti.

Tudi ko je iskala redno službo na pravni fakulteti, je dobila precej ponudb. Ena je bila z University of Maryland, ki je blizu Washingtona. Ker moževi starši živijo v Washingtonu, je bilo to priročno. Že po enem letu je dobila ponudbo z univerze Emory v Atlanti. "Pojdimo pogledat," si je rekla. Bolj ji je bilo všeč, manjše mesto, boljša šola, boljši pogoji dela, višja plača. "Imela sem precej profesionalnega uspeha." Njeni članki so bili zelo dobro sprejeti, objavljeni so bili v najboljših pravniških revijah, citirali pa so jih tudi v pomembnih gospodarskih publikacijah, kot sta The Economist in The Wall Street Journal. 

Pred dvema letoma je dobila vabili za gostujoča predavanja z dveh še boljše uvrščenih šol – univerze v Chicagu in Duke University v Severni Karolini. Po enem letu so jo povabili še na Georgetown University, kjer zdaj predava. "Ugotavljam, ali mi to ustreza, oni pa, ali se jaz dobro ujamem v njihovem kolektivu. Enkrat spomladi se bomo odločili, ali bomo ostali tukaj ali se vrnemo v Atlanto."

Študentje so vedno dobro pripravljeni

"Moje predavalnice so precej polne. Ta semester imam več kot sto študentov. Od njih pričakujem precej – morajo se pripraviti, vnaprej prebrati gradivo, vedo, da jih bom spraševala. Pa tudi oni pričakujejo veliko od mene," pravi Urška. "Po predavanju potrebujem par ur, da se malo pomirim. Predavanja so kot nastopi na odru." Študentje veliko sprašujejo, Urška pa priznava, da včasih ni dobrega odgovora.

Washington je drago in ogromno mesto, promet je neznosen, pripoveduje Urška. Foto: Reuters

Selitve so nekaj običajnega

Američani se želijo odseliti od doma in poskusiti drugje. Njenemu možu na primer ni všeč, da so se vrnili v mesto, kjer je odraščal. Najmlajši sin hodi v isti vrtec, kot je hodil on. To se mu ne zdi v redu. "Američani hočejo več, boljše, biti stran od doma je zanje znak uspeha."

"Še to leto, potem bo pa tudi za nas dovolj selitev, saj se želimo ustaliti," pravi. A če želiš napredovati v akademskem svetu, se skoraj moraš seliti. Tudi če dobro delaš, pišeš dobre članke, je še vedno razmeroma težko postati prepoznaven, meni Urška. "Če želim, da me agencija za trg vrednostnih papirjev posluša, je seveda prednost, da delam na boljši šoli, z večjim ugledom. Ljudje so se tudi zato pripravljeni seliti."

"Med univerzama v Ljubljani ali Mariboru ni bistvene razlike. Med univerzo v Chicagu, ki je med najboljšo peterico, in Emory, ki je okoli 20. mesta, pa seveda je razlika. Študentje vidijo probleme med predavanjem in ne dva tedna pozneje. Več si upajo."

Ker ima Urška zelo fleksibilen delovni urnik, lahko z družino veliko potuje. Foto: Osebni arhiv

"S tega vidika se je vredno seliti, čeprav je naporno zame in za družino. Otroci protestirajo, ker morajo menjati šole, mož pa, ker nimamo prijateljev," priznava.

Več je odrekanja za kariero

Odrekanja za kariero so veliko bolj pogosta v ZDA kot v Sloveniji. "V Sloveniji pa imajo zelo udobno življenje, čeprav nekateri tudi tam neprestano delajo."

"Tudi jaz bi si lahko "manj naložila na krožnik", a to mi ustreza. Za zdaj mi je še zelo všeč imeti nek vpliv. Včasih me sprašujejo, ali bi se vrnila v Slovenijo. Za življenje je čudovita, ne vem pa, kaj bi delala," se sprašuje. "Ukvarjam se z ameriškim trgom vrednostnih papirjev, v Sloveniji za to kakšnega hudega povpraševanja ni. Je pa ameriški trg tako zanimiv, da imaš lahko več vpliva na ameriško zakonodajo oziroma na agencijo za trg vrednostnih papirjev."

Pravi, da je precej komunikacije med agencijo ali kongresom in stroko. Pogosti so konference, simpoziji, na katerih sodelujejo politiki, profesorji, sodniki, ki odločajo o zadevah s tega področja. Zgodi se tudi, da jo pokličejo vodilni iz agencije in vprašajo za mnenje.

Sinovi Miha (Michael), Andrej (Andrew) in Daniel (vsi pa ga imenujejo Niko) se vedno veselijo smučanja in plavanja v Sloveniji. Foto: Osebni arhiv

Tudi mož ima pravno izobrazbo in je do pred dvema letoma tudi učil. Zdaj pa je doma in skrbi za otroke. "Vsem se zdi čudno, da mož ne dela. Strinjam se, da ni najboljše. Boljše bi bilo, če bi delal, a se ne splača, saj vrtec stane 1.500 dolarjev za enega otroka. Prednost pa je tudi to, da mu ni treba, ker jaz zaslužim dovolj, da si lahko privoščimo tudi potovanja v Slovenijo ali kam drugam. Tega s slovensko plačo ne moreš."

Otroci so zaradi selitev zelo fleksibilni. Ob selitvi je seveda hudo zapustiti prijatelje, a tudi hitro najdejo nove v novem okolju. Tako si na primeru tudi na igrišču, ko se gredo igrat, hitro najdejo prijatelje.

O vrtcih v Washingtonu

Velik del leta preživijo v Sloveniji

Prednost akademskega urnika je, da ima predavanja od konec avgusta do začetka decembra in od sredine januarja do konca aprila. Vmes pa je lahko, kjer hoče. Za božič bodo tako za šest tednov prišli v Slovenijo, maja pa za celo poletje. Tudi otroci se veselijo smučanja in plavalnih tečajev v Sloveniji.

Otroci deloma govorijo slovensko, se pa najstarejši pohvali, da se s kakšnim prijateljem pogovarja tudi samo slovensko. Razumejo pa vse, čeprav to včasih tajijo.

Tudi možu je v Sloveniji zelo všeč. Oba imata zelo rada slovenske hribe. Ker ni vedel, kako se odzvati, je na obiskih pri prijateljih dolgo pojedel vse, kar so mu ponudili in ga silili jesti, zdaj pa se je že navadil, da lahko tudi odkloni.

Sinovom ni všeč hoditi v hribe, a Urška ima na to odgovor: Otroci sami sebi pravijo, da so Sloamerican (Slo-Američani). "Če ste Sloamerican, morate torej tudi hoditi po hribih. Nimate izbire," jim v šali zagrozi. Foto: Osebni arhiv

Brez žgancev ne gre

Ima kaj domotožja? Ko je šla prvič, ne, saj je bilo vse novo, zanimivo. Zdaj pa včasih kaj pogreša. Zelo radi imajo recimo žgance. "Nazadnje smo iz Slovenije prinesli 20 paketkov žgancev. Upam, da bodo zdržali do decembra," pove v smehu. Na splošno so navdušeni nad slovensko tradicionalno hrano – žganci, zelje, repa. "Vedno ko pridemo na obisk, mora babi kuhati ričet."

Kaj pa stereotipno slaba ameriška hrana? Precej kuhajo sami. Sploh, ker je mož doma. Vsakič, ko se preselijo v novo mesto, traja, da najdejo trgovino s kakovostno hrano.

Ko so v Sloveniji, kupujejo na tržnici v Kosezah. "Tiste jagode se ne morejo primerjati z ameriškimi. Te so čisto brez okusa. Tudi cene so v Sloveniji nižje. So pa tudi stvari, ki so v ZDA bolj okusne in se jih v Sloveniji ne dobi, kot na primer kaktusovi sadeži ali havajske papaje." Če pa želi na hitro le en sendvič, je težje. "Ko potuješ, ti ne preostane drugega kot hitra hrana."

Mnogi Američani poznajo Slovenijo in so nad njo navdušeni

Pravi, da je mrzlice pred novembrskimi predsedniškimi volitvami presenetljivo malo. Morda ljudje malo več govorijo o tem, a znanec ji je pravil, da niti v kongresu ne pričakujejo nobenih pretresov. "Le na dan zaprisege 20. januarja bo vse zaprto – verjetno malo zaradi varnosti, malo zaradi ponosa," meni Urška. Američane pa zelo zanima, kako Slovenci spremljamo njihove volitve, glede na to, da bo Slovenka morda postala prva dama ZDA. Urško je malo presenetilo, da slovenski mediji ne pišejo navdušeno o Melaniji, ampak – tako kot ameriški – bolj skeptično.

Pravi pa, da je večina njenih kolegov, profesorjev prava, že bila v Sloveniji. V Italijo ali Francijo gredo vsi, to je že dolgočasno. Slovenija se jim zdi bolj zanimiva.