Iztok iz Godoviča, ki del leta dela v Avstriji, del pa uživa na Madagaskarju

Madagaskar je spoznal prek kolega iz Ljubljane, ki tja hodi že dolga leta in ima zdaj zemljišče na obali. "Ko mi je govoril, kako je tam, sem si vedno želel iti. Ko sem šel prvič dol, sem videl golo realnost in ugotovil, da se ne da kar tako iti živet tja. To je utopija. Imeti moraš dohodek iz Evrope."

Iztok je študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, a je ni končal. Ko je iskal službo, je šel po naključju na obisk k prijateljici v Avstrijo in ostal tam. V Linzu, kjer je največja ladjedelnica na Donavi, že tri leta obnavlja barke, kar je delal že kot dijak in študent. Obnavlja rečne železne barke – tovorne, turistične, zasebne. Trenutno je v Bregenzu, kjer obnavljajo barko iz muzeja na vodi.

Iztok si je od majhnega želel živeti na obali. Počasi se mu sanje izpolnjujejo. Foto: Osebni arhiv

Prvič na Madagaskar

"V Avstriji sem tako dobro zaslužil, da Madagaskar ni bil več tako drag. Tako sem šel tja, ko se je rodila moja polsestra." Njegov oče namreč na Madagaskarju živi že nekaj let in je tam poročen z domačinko, s katero ima hčerko. "Ostal bi dlje kot tri tedne, a sem moral iti delat. Ko sem se vrnil, sem šefu takoj rekel, da bom šel kmalu spet." Decembra 2014 je šel znova. Takrat je spoznal svojo današnjo ženo.

"Takšno življenje je precej zapleteno. Po več ur se pogovarjava prek interneta, a internetna povezava je slaba. Težko je. Veliko težav nama povzročajo tudi druge madagaskarske ženske, ker so ljubosumne na mojo ženo Julie, ker bo šla v Evropo. Urejava namreč vizum za v Avstrijo."

Ali si flegmatik ali znoriš

Na Madagaskarju se mu je rodila polsestrica Vanessa. Foto: Osebni arhiv Iztok pravi, da moraš med Madagaskarci vedno imeti jeklene živce ali, še bolje, biti moraš flegmatik. Čas je namreč zelo relativen, delo najraje odlagajo na jutri ali celo na prihodnji teden. "Ko prideš dol, se najprej en teden živciraš, ker nič, popolnoma nič ne 'štima'. Potem se pa nehaš vznemirjati."

"Ko vidijo belca, vidijo v tebi dve potovalki denarja. Tudi moja žena misli, da mi ne more zmanjkati denarja, ker sem iz Evrope, da ga imam dovolj za vse. Ne razume pa, da devet mesecev delam tudi ob sobotah in nedeljah. Mislijo, da imamo Evropejci denarja, kolikor hočeš."

Poroke iz koristoljubja se ne obrestujejo

Madagaskarska kultura je zelo drugačna. "Žena mi pravi, da je nimam rad, ker ji ne uredim vizuma. Tega ne razumejo, saj se da tam vse kupiti. Če imaš denar, se da vse. Ne razume, da mora veleposlaništvo odobriti vizum, na odgovor pa morava čakati šest mesecev."

Po vizum bosta morala v Južno Afriko, ker je tam najbližje avstrijsko veleposlaništvo. "Že vnaprej vem, da ji v Avstriji ne bo všeč, ker ljudje niso tako odprti, ker je tempo, služba. Tam so ljudje odprti, vsi se pogovarjajo med sabo, se smejijo." Za vse letalske vozovnice in vizumsko dokumentacijo bo moral plačati okoli deset tisoč evrov. "Poroke iz koristoljubja se ne obrestujejo. Sicer bi že pol Madagaskarja prišlo sem," je prepričan.

Iztok je izskusil že mnogo. Rad surfa, preden je šel delat v Avstrijo, pa je bil eno poletje tudi turistični vodnik v Egiptu. Foto: Osebni arhiv

S tujci se vedno okoristijo

Policija je skorumpirana. "Če vidijo belca, ga zagotovo oglobijo. Enkrat sem kazen s 400 evrov zbil na 15, pa sem vseeno preplačal. Drugič sem v rikši sedel zadaj. Policist je zahteval dokument, imel pa sem le vozniški izpit, ker potnega lista nisem hotel nositi naokoli. Nekaj se je kregal, pa je žena rekla, da pravi, da bi vozniško dovoljenje veljalo, če bi vozil. Ker pa nisem vozil, sem moral plačati."

Madagaskarci znajo stvari popravljati samo s kladivom, trdi Iztok. "Do uničenja nove stvari ni dolga pot. Mi pazimo, popravljamo, obnavljamo, oni pa samo uničujejo. Če dobijo nekaj novega, je treba to uničiti. Tudi otroci se igrajo tako, da uničujejo. Zelo so drugačni."

Ko imajo veliko denarja, porabijo vsega takoj, potem "bo pa že". "Ko je denar, se je, pije, zabava se vsa družina. Ko ga ni, pa spet jedo riž z malo juhice. A se vseeno še naprej smejijo."

Otroci se igrajo s palčko in staro gumo in so srečni

Poudarja, da živijo zelo lepo in so srečni. "Oni se ne sekirajo, mi se sekiramo. In srečni so, čeprav nimajo nič. Čeprav nimajo niti hrane, so vseeno srečni. Nikogar ne vidiš jeznega. Otroci se igrajo s palčko in staro gumo, pa so srečni, pri nas pa jokajo, če nimajo Nintenda."

Ker Iztok denar služi v Avstriji, si gre na Madagaskar "spočit možgane". "Odklopiš Evropo in uživaš. Če pa tam nimaš denarja, če nimaš za zdravila, lahko umreš na stopnicah bolnišnice. Zato si v družini med seboj zelo pomagajo. Vsa družina bo prodala zlato, če kdo od njih zboli." Pojasni, da imajo radi zlato. Če hitro potrebujejo denar, zlato prodajajo Indijcem, čeprav ga ti od njih odkupujejo po ceni, ki je polovična od realne.

Na Madagaskarju živi v kraju Toliara na jugozahodu otoka. V mestih se ne vidi toliko krize, ko zaviješ z glavnih mest, je pa zelo težko, pripoveduje.

Veliko revščine

"Ogromno je bogatašev, 98 odstotkov pa je revežev. Za tistega, ki nima denarja, je krvavo. Poznam Slovenca, ki je šel tja, ko je tu prodal stanovanje. Izgubil je ves denar, danes pa nima niti 20 evrov na mesec."

Otroci vsepovsod prosjačijo, a jih je preveč, da bi vsakemu pomagal. "Če bi vsakemu dal en evro, mu ne pomagaš nič. Poznanim včasih dam kaj jesti. Če otrok kaj prodaja, vedno kupim, ker dela. Če pa krade ali prosjači, mu ne dam, ker s tem spodbujam nedelo. To je moja filozofija," pravi Iztok.

Z ženo Julie in polsestrico Vanesso. Foto: Osebni arhiv

"Imajo veliko sonca, za poljedelstvo imajo idealne pogoje, hrana je naravna in zelo okusna, a vseeno večinoma gojijo samo riž." Opozarja, da Kitajci odkupujejo vse. "Ko bodo uničili otok, bodo šli. Zdaj jim dajo veliko denarja, pripeljejo napredek, a ne gledajo dolgoročno."

Dobra služba v Avstriji

Iztok ima v Avstriji dobro službo – odlične pogoje in dobro plačo. "Vse si lahko privoščim, imam precej kakovostno življenje, ostane pa še toliko, da si lahko privoščim potovanje in tri mesece življenja na Madagaskarju."

Ribjih trofej ne manjka. Foto: Osebni arhiv V Slovenijo pride na obisk vsak mesec, o delu tukaj pa ne razmišlja več. "Plačilna disciplina je v Avstriji veliko boljša, plača je veliko boljša, kot delavec si zaščiten, več ti zagotavljajo. Slovenija je še vedno toliko balkanska država, da to ni urejeno, tukaj pa je," pripoveduje.

"Delavci so bolj zaščiteni kot delodajalci. Če imaš kakršnekoli težave, greš na poseben zavod in samo poveš, kaj je narobe. Ne potrebuješ sodišča, ničesar. Ko se oni pojavijo na vratih podjetja, je že vse urejeno."

V najem je dobil državno stanovanje, ker že tri leta dela in plačuje davek v Avstriji. "Če delaš, ti pomagajo. Najemnina za stanovanje je bistveno nižja in če bom redno plačeval, me iz tega stanovanja do smrti ne more vreči nihče."

Dve poletji na leto

Ta služba je zanj glede dopustov idealna. "Poleti, ko so vsi na dopustih, delam neprestano, pozimi, ko je dela manj, pa si privoščim, da me dva ali tri mesece ni. Sicer ne bi mogel imeti takega življenja. Boljše ne bi moglo biti."

Načrtuje, da bo čez nekaj let šel živet na Madagaskar, a tako, da bo služil v Evropi, živel pa tam. "Dotok denarja moraš imeti iz Evrope, saj tam lahko hitro propadeš. Tam smo tujci – pri nobenem sodišču, pri nobenem policistu ne moreš zmagati."

Pravi, da na Madagaskarju iz tujcev vedno iztisnejo vse. "Mene vsaj žena varuje, ker ve, kako deluje sistem. Jaz plačam, ker se mi zdi, da je zelo poceni, ona pa vedno pravi, da zadeve preplačam."

Na Madagaskarju je zemlja zelo rodovitna, lahko bi raslo marsikaj, a gojijo predvsem riž, pravi Iztok. Foto: Reuters

Še nekaj let bo zato moral delati v Avstriji. Počakal bo tudi, da pride žena sem in da vidi, ali bo sploh zdržala. "Potem bom morda vložil v kakšno nepremičnino – iz tega imam lahko stalni dogodek, čeprav sem na Madagaskarju."

Na Madagaskarju govorijo malgaščino in francoščino. "Malgaško mi gre precej dobro, saj je precej preprost jezik. Imel sem več volje za malgaščino kot za francoščino. Tudi oni te zato bolj spoštujejo, ker govoriš njihov jezik," pravi Iztok, ki se tudi v Avstriji že precej dobro znajde z nemščino, čeprav je prej ni znal prav veliko.