Petek, 17. 6. 2011, 15.23
8 let, 7 mesecev
Od resetirancev k vabilcem na volitve
"Stvari v Sloveniji so precej zavožene," je prvi stavek k besedilu, pod katerega so se marca podpisali Gregor Virant, Janez Šušteršič, Marko Pavliha, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk. Tudi v nadaljevanju, kjer razlagajo, zakaj so stvari zavožene in kako jih popraviti, niso povedali ničesar resnično novega.
Bili so prvi, ki so to naredili kot skupina. Virant v petek na naše vprašanje, zakaj so nastopili skupaj, ni našel jasnega odgovora.
"Podobno razmišljamo. Šušteršič in Pezdir se poznata s finančnega področja, z Lahovnikom se poznava iz politike. S Pavliho sva se srečala, ko sva kot minister in podpredsednik DZ sodelovala pri reševanju nekega vprašanja o Dragonji. Takrat se nama je zdelo fajn, da lahko desnica in levica sodelujeta. Zgradila sva medsebojno zaupanje," je dejal.
Kakorkoli, v skupnih javnih nastopih so povedali tisto, kar si mislijo številni Slovenci. Je to populizem? In če je, ali je škodljiv?
Gregor Virant je predsednik Zbora za republiko, ki je kot minister za javno upravo v Janševi vladi sindikatom javnega sektorja pred krizo dal preveč. Marko Pavliha je bil nekdaj minister za promet, poslanec in podpredsednik DZ. Matej Lahovnik je zagovarjal menedžerski prevzem BTC in laški prevzem Uniona, bil je minister v Pahorjevi vladi. Žiga Turk je bil pod Janšo minister za razvoj. Janez Šušterič je bil direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj. Rado Pezdir se je bojeval proti električnemu in bančnemu kartelu.
Bi lahko na teh položajih naredili več, da Slovenija ne bila v razmerah, ki jih zdaj slikajo tako črno? Tudi ta očitek je mogoče slišati.
Prvi javni nastop resetirancev je organiziral "esdeesov" Inštitut Jožeta Pučnika. Vse kaže, da bo naslednje volitve dobila zdajšnja opozicija. Prej kot bodo volitve, prej se bo to zgodilo. So resetiranci torej pospeševalci Janševega prevzema oblasti?
Pravijo, da ne. Zagotavljajo, da njihov poziv k predčasnim volitvam ni poziv k čimprejšnji zamenjavi oblasti. Želijo si predvolilne kampanje, v kateri si politiki ne bi delili nizkih udarcev in iskali izgovorov v preteklosti, ampak bi s tekmovanjem idej, programov in zavez predlagali rešitve za prihodnost.