"Kako so lahko mislili, da bomo sprejeli tak načrt?"

Ni običajno, da tiskovno konferenco skličejo v petek popoldne. Razen v primeru vojne ali naravne nesreče. Na srečo vojne prejšnji petek ni bilo, tiskovno konferenco Družbe za upravljanje slabih terjatev (DUTB) pa je marsikdo videl kot naravno nesrečo, saj so na njej povedali, da prevzemajo več kot 30 odstotkov slovenskih hotelov, ti so se znašli v vlogi zavarovanja za posojila, ki so jih najemali slovenski finančni holdingi. Spet drugi so menili, da je to rešitev za slovenski hotelski posel. O tem, ali je šlo za zaroto, zakaj je bila tiskovna konferenca v petek popoldne in kakšne načrte imajo s slovenskimi hoteli, smo se pogovarjali z glavnim operativcem DUTB ali slabe banke, kot ji radi rečemo, izvršnim direktorjem Torbjörnom Manssonom. Tik po koncu intervjuja pa je odjeknila še novica, da je Savi na sodišču uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je vložila, potem ko ji je DUTB zaplenila delnice Save Turizma. Slaba banka mora delnice tako vrniti.

Večina Slovencev je ogorčena nad plenjenjem hotelirskih podjetij. Celo premier Miro Cerar je izrazil presenečenje nad vašo odločitvijo. Kako jim odgovarjate? Ne strinjam se s tem opisom. Najprej naj povem, da smo iz različnih virov dobili precejšnjo podporo za to svojo potezo. Lahko vam zagotovim, da sta bila ministra za gospodarstvo in finance o vsem obveščena, še preden smo stopili v akcijo. Tudi na tej ravni smo dobili podporo za to, kar smo naredili. Kar pa zadeva predsednika vlade, sam nimam vpliva na to, kako se v njegovem kabinetu prenašajo informacije. Glede na vse menim, da je opis položaja, kot ste ga vi navedli v vprašanju, neustrezen.

Nastala je zmeda. Katere hotele ste v resnici prevzeli in za katere ste samo obljubili, da jih boste? V petek smo zasegli delnice Save Turizma in tako postali lastnik družbe. To je bila do zdaj edina transakcija. Smo pa pregledno povedali, da so naši nameni, da prevzamemo vse hotelske zmogljivosti, do katerih smo izpostavljeni, ter tako zagotovimo kar največ sredstev. Način, kako to narediti, je po našem prepričanju, da ne gledamo samo iz perspektive posojilodajalca, ampak tudi nastopamo kot lastnik. Poskušamo priti do položaja, ko bomo lahko proaktivno nastopali kot dober lastnik hotelskih zmogljivosti.

Hotelska dejavnost je za Slovenijo zelo pomembna. Ko pogledamo ta sektor, lahko ugotovimo, da je donosnost hotelskega sektorja v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Ko pogledamo zmogljivosti, do katerih smo mi izpostavljeni, je položaj še slabši. Donosnost hotelov, do katerih smo izpostavljeni, je pod slovenskim povprečjem. Lahko si rečeš, da je to dovolj dobro, lahko pa to vidiš kot veliko priložnost. In za nas je velika priložnost. Mislimo, da imajo lahko hoteli pod našim lastništvom veliko boljše rezultate kot pod lastništvom prezadolženega finančnega holdinga. Verjamemo, da lahko priskrbimo potrebne vire, da to naredimo. Poskrbeli bomo, da se to uresniči v prihodnjih dveh do petih letih.

Kdaj boste torej prevzeli Istrabenz Turizem in Hotele Bernardin? Pri Hotelih Bernardin za zdaj ne delamo ničesar. Ne bi pa rad komentiral zadev, ki bi jih lahko počeli v prihodnje. Zadeve so precej zapletene, med drugim čakamo še na postopek stečaja NFD. V zvezi z Istrabenzom smo v posebnem položaju, v katerem ne moremo ukrepati, tudi če bi želeli.

Bilo je nekaj nesporazumov in upam, da smo zdaj to popravili. Pojavile so se obtožbe, da smo povzročili nekaj škode. Ko govorimo o Istrabenzu, mislim, da gre bolj za čustvene odzive. Mogoče si nekateri utrjujejo položaje za pogajanja, ki še sledijo. Treba je primerjati mogočo škodo, ki jo je povzročil takšen nesporazum, s škodo, ki je že do zdaj nastala z nevračanjem posojil. Naši pravniki so to zadevo zdaj uredili. Mi smo bili na ves postopek zelo dobro pripravljeni. Zato smo lahko zelo sproščeni, ko se ukvarjamo s to zadevo. Upamo na čim hitrejšo razjasnitev položaja, da se bomo lahko čim prej začeli ukvarjati s tem, da svoja sredstva čim bolj oplemenitimo. Če ste se na to potezo pripravljali dolgo časa, zakaj ste novinarsko konferenco sklicali v petek ob 15. uri? Vedno poslušamo, da je nekaj v ozadju. Da gre za zaroto. Na pozno popoldne smo morali počakati, da se je zaprla borza. To je običajna praksa. Mi smo se na to dobro pripravili, vključno s pogovori na ministrstvu za gospodarstvo in finance ter Banki Slovenije. Za nas najpomembnejši delničarji so bili o vsem obveščeni. Upoštevali smo samo potrebne postopke, v ozadju ni nič drugega. Vem, da petek popoldne ni najbolj priljubljen čas za tovrstna obvestila, ampak tako so se zadeve odvile.

Na hodniku smo srečali predsednika uprave Save, d. d., Mateja Narata. So se zgodili novi dogovori? Ne. Dogovorili pa smo se, da bomo pogovore nadaljevali, ko se bodo razjasnile pravne dileme. Moje prepričanje je, da smo storili pravo stvar, na katero smo se dobro pripravili. On pa ima o nekaterih pravnih zadevah povsem nasprotno mnenje. Po pravici povedano je to povsem pričakovan odziv.

V Savi in Istrabenzu trdijo, da so redno odplačevali glavnico in obresti na posojila. Zakaj ste vseeno zasegli delnice Save Turizma? Odzvali smo se na načrt prestrukturiranja, ki ga je pripravil menedžment družbe Sava. Ta načrt prestrukturiranja je predvideval samo nadaljevanje trenutnega stanja, ko lastnik finančnega holdinga ni v položaju, da bi lahko povečeval vrednost svojih sredstev. Preprosto bi podaljševali začetno stanje. To, kar smo naredili, je bilo precej predvidljivo. To sem povedal tudi njim. Lahko rečem, da sem začuden nad tem, kako so sploh lahko pričakovali, da bomo sprejeli tak načrt prestrukturiranja.

Kaj vas je zmotilo v načrtu prestrukturiranja, ki ga je predstavila Sava, da ste morali začeti takšno akcijo? Zakaj niste mogli počakati do avgusta? Do zdaj so imeli pri Savi kar precej časa. Presodili smo, da ne morejo ponuditi ničesar boljšega. Zato smo menili, da je glede na različne poglede reševanja položaja prave korake bolje storiti čim prej. Mi smo se morali pripraviti in to izpeljati. Če mislimo, da je nekaj narobe, ne moremo samo sedeti in čakati, moramo ukrepati.

Tožbe sta napovedala Sava in tudi Istrabenz … Koliko denarja ste rezervirali za odvetniške storitve? Kdo bo DUTB zastopal v teh primerih? Zadeve so zdaj na sodišču, kjer Sava in Istrabenz izpodbijata naše postopke. Počakati moramo na odločitev sodišča. Te poteze smo pričakovali in tudi presodili možnost uspeha, čeprav nobena odločitev sodišča ni 100-odstotno predvidljiva. Po mojem mnenju imamo v tej zgodbi vsaj 95 odstotkov možnosti za uspeh. Verjetno bi Narat rekel ravno obratno. Pri takih transakcijah so pravni stroški nekaj običajnega. Naredili smo oceno, koliko nas bo stala vsa transakcija, koliko od tega pa bodo znašali pravni stroški, ne želim ugibati. Včasih nekateri nočejo sprejeti položaja, v katerem so se znašli, in vztrajajo precej dolgo. Lahko rečem, da se do zdaj ni zgodilo še nič, česar nismo predvideli.

Katera odvetniška pisarna vas bo zastopala? Imamo več dogovorov z odvetniškimi pisarnami. Za konkreten posel se nismo dogovorili še z nobeno. Poskrbeli bomo, da bomo imeli ustrezno pravno zastopstvo, ko bo za to nastopil čas v tem ali kateremkoli drugem primeru.

Zakaj ste delnice Save Turizma najprej prenesli na novo družbo DUP1 in šele nato na DUTB? To ni res. Del delnic je bil prenesen neposredno na DUTB, del delnic pa je bil prodan družbi DUP1 v lasti DUTB.

Zakaj je to podjetje ustanovil odvetnik Andrej Fatur in zakaj ste to družbo odkupili od njega? Odvetniška družba Fatur je družbo DUP1 ustanovila po naročilu DUTB. Odkup družbe po nominalni vrednosti je bil dogovorjen ob naročilu.

Zakaj niste družbe DUP1 ustanovili sami, temveč je to za vas storila odvetniška pisarna? Navedeno odločitev smo sprejeli z namenom učinkovitosti in hitrosti postopka ustanovitve.

Napovedali ste, da boste pri upravljanju hotelov znižali stroške in jih upravljali bolj učinkovito. Imate pripravljeno analizo, za koliko boste znižali stroške in na katerih področjih? Pripravljen je načrt zniževanja stroškov na pravi strani izdatkov, ne pa podroben načrt. Ko imaš finančno podhranjenega lastnika hotelov, ki za odplačevanje dolgov in preživetje podjetja potrebuje močan denarni tok, kratkoročno in dolgoročno podjetju povzroča poslovno škodo. Priložnosti bomo iskali predvsem v dodatni vrednosti zaposlenih, ki so v hotelirstvu ključnega pomena, da se gostje vračajo. Prav na tem področju vidimo dolgoročno veliko priložnost za izboljšanje ponudbe. Na drugi strani imamo v DUTB veliko večje možnosti vlaganja v objekte kot zdajšnji močno zadolženi lastniki. V prihodnjih petih letih imamo torej dovolj možnosti za finančno prestrukturiranje podjetij. Vedli se bomo kot odgovorni lastniki.

Ali to pomeni, da novih menedžerjev ne boste iskali? Zavedamo se, da so v prevzetih hotelih dobri menedžerji, ki so sicer želeli delati dobro, a jim finančne okoliščine tega niso dopuščale. Od menedžerjev pričakujemo nove ideje, ki bodo podprte z novimi finančnimi viri. Če bomo čez čas ugotovili, da menedžerji ne delajo v dobro lastnikov, jih bomo zamenjali. A to je povsem normalno.

Od kod DUTB znanje o upravljanju hotelov? Kje boste našli strokovnjake? Na DUTB že imamo nekaj izkušenj s hotelirsko dejavnostjo, vsaj kar zadeva prestrukturiranje in upravljanje terjatev. Nismo pa strokovnjaki za vso hotelsko dejavnost, zato te strokovnjake iščemo.

Bodo ti strokovnjaki zaposleni na DUTB? To je odvisno od danih razmer in številnih drugih dejavnikov. Lahko jih bomo začasno zaposlili na DUTB in potem po potrebi prestavili v določen hotel ali pa obratno. Pri tem bomo zelo prilagodljivi.

Je v Sloveniji dovolj takšnega kadra? Po pravici povedano: ne vem. Vem pa, da je v slovenskem hotelirstvu kar nekaj nadarjenih ljudi. Če bo potrebno, bomo angažirali tujce. Za nas so dragoceni kompetentni zaposleni, ki uživajo v svojem delu. Upravljanje hotelov je lokalni posel. Znanje, raziskave in dobre prakse lahko preneseš iz tujine, težko pa menedžer iz tujine uspešno zamenja dobrega slovenskega menedžerja.

Govori se, da ste to akcijo začeli, ker že imate izbranega kupca. Ali boste te hotele prodali Bank of America Meryll Lynch? Gre za hrvaško zaroto, da se pogovarjamo s hrvaškimi kupci, ki bodo pokupili še preostale hotele. (smeh, op. p.) To so povsem nesmiselne in neutemeljene govorice. Ne pogovarjamo se z morebitnimi kupci. Očitno je, da se trudimo postati lastnik hotelov, ne prodajalec. Vrednost slovenskih hotelov želimo dvigniti na bistveno višjo raven, kot bi jih lahko prodali v današnjem stanju. Naše poteze so torej precej predvidljive.

Je Meryll Lynch, ki ste mu že prodali paket terjatev, kljub vsemu kdaj izrazil zanimanje za slovenske hotele? Največji vlagatelji na svetu, kot je Bank of America Meryll Lynch, se vedno zanimajo za nakupe slabih terjatev povsod v regiji, tudi v Sloveniji. Ne samo pri DUTB, ampak tudi pri drugih bankah. A za nakup hotelskih zmogljivosti nismo vodili nobenih pogovorov. Že ob prodaji prvega paketa terjatev Bank of America smo opazili ogromno zanimanja tudi preostalih vlagateljev. A prepričan sem, da nihče izmed njih zdaj za hotele ni pripravljen odšteti toliko, kolikor želimo mi iztržiti zanje po prestrukturiranju. Zdaj se osredotočamo zgolj na njihovo prestrukturiranje.

Kako se boste torej po prestrukturiranju lotili njihove prodaje? Težko je danes napovedovati, kako se bo takrat odvila prodaja, in upam, da razumete, da o tem ne morem ugibati.

Na čelo DUTB so pripeljali tujce, ker menda bolje obvladate ta posel in ker znate bolj pregledno, da ne rečem pošteno, delati. Se vam zdi, da ste upravičili pričakovanja? Ključno pri vsem tem je, da mora biti DUTB neodvisna ustanova, ki odločitve sprejema izključno na tržnih temeljih in se ograjuje od preteklega dogajanja. To smo po mojem mnenju upravičili. Morda bi zaseženi hoteli tudi brez DUTB preživeli še prihodnjih pet let, a zagotovo ne bi izkoristili svojega potenciala. Prestrukturiranje želimo pospešiti in denar za dokapitalizacijo bank čim prej vrniti davkoplačevalcem.

Lahko v prihodnje pričakujemo še več takšnih akcij DUTB? Osebno se mi zdijo poteze DUTB zelo predvidljive, saj temeljijo na povsem tržnem vedenju. V DUTB podpiramo vse dobre projekte preventivnega prestrukturiranja podjetij, ki temeljijo na tržni logiki. Uspešen primer takšnega prestrukturiranje je Cimos, rezultati so že vidni.

Kot ključno ste omenili neodvisnost DUTB. Koliko denarja je svetovalna družba Quartz + Co, katere solastnik ste bili, do danes dobila od DUTB? Od vseh svetovalnih družb na svetu vi izberete ravno tisto, katere lastnik ste bili sami. Vsi zneski so javno objavljeni. Ko sem postal izvršni direktor DUTB, sem prodal svoj delež v družbi Quartz + Co, nanjo me ne veže nič več. Ko smo ustanavljali DUTB, smo potrebovali družbo, ki je postavila temelje za današnjo ustanovo. Prehodili smo precej trnovo pot. Ne glede na vse kritike, tudi v prihodnje ne bi ravnal bistveno drugače. Rezultati so tudi na mednarodni ravni presenetljivo dobri.