Se spomnite Ljubljane iz osamosvojitvenega leta 1991?

Zbrali smo nekaj utrinkov iz Ljubljane v letih 1990 in 1991, ko je Slovenija postala samostojna, naš fotograf pa je na istih točkah ujel današnji utrip.

Vabimo vas, da s premikom drsnika na fotografiji potujete iz let osamosvojitve v današnji čas.

Včasih smo na ljubljanski tržnici lahko kupili še marsikaj drugega kot le sadje in zelenjavo. Tržnica ostaja priljubljeno stičišče, zlasti ob sončnih sobotnih dopoldnevih.

Taki prizori so bili leta 1990 še običajni, danes so vozove zamenjali jekleni konjički.

Potrebujete nove copate? Leta 1991 ste jih lahko kupili tudi na Tromostovju.

Kongresni trg, ko je na njem še stala avtobusna postaja, mimo pa je proti Prešernovemu trgu hrumel cestni promet. Danes je precej bolj mirno, saj so avtomobili le še pod zemljo – v garažni hiši, po Kongresnem trgu pa vozijo le še "kavalirji".

Cekinov grad v Tivoliju so obnavljali ravno v času slovenskega osamosvajanja (1990–1992). Za njegovo obnovo je arhitekt Jurij Kobe leta 1991 prejel Plečnikovo nagrado. Grad je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, danes pa v njem domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije. Titov spomenik so izpred gradu odstranili, denacionalizacija pa po 25 letih še vedno ni končana.

Februarja 1991 je na Ljubljanskem gradu vladal precejšen nered, danes pa se lahko mirno sprehodite po njegovem obzidju, uživate v razgledu na Ljubljano in si na grajskem dvorišču privoščite dobro kavo.

Prva slovenska bančna ustanova Mestna hranilnica ljubljanska je začela poslovati leta 1882,  njena poslovalnica na Miklošičevi ulici pa je bila zgrajena leta 1904 v času županovanja Ivana Hribarja. Leta 1991 je bila pred njenimi vrati še vrsta, danes bančne zadeve hitreje opravimo z nekaj kliki prek spleta. Secesijska stavba pa še vedno spominja na zlato dobo ljubljanske arhitekture.

Junija 1991 je bilo treba očistiti marsikaj. Na fotografiji lahko vidimo čiščenje arhivov. Do danes lahko opazimo napredek – vsaj pri čistoči.

Leta 1990 je bil Prešernov trg večkrat poln zaradi Ivana Krambergerja, ki je kandidiral na predsedniških volitvah. Kot osrednji trg slovenske prestolnice je bil od takrat poln še velikokrat, sicer pa je stičišče mnogih poti in priljubljena točka za srečevanja.

Tako so slovenski miličniki decembra 1990 varovali skupščino, ko so pred njo potekale demonstracije Srbov. Slovenski hram demokracije je bilo treba precej let pozneje znova varovati – takrat pred obmetavanjem z granitnimi kockami, ob običajnih dnevih pa policisti pred njim nimajo veliko dela.

Trg revolucije je postal Trg republike, ki se je iz parkirišča spremenil v prostor za zborovanja, manifestacije, proslave in druge dogodke.

Avtorja zgodovinskih fotografij sta Nace Bizilj in Marjan Ciglič, hrani pa jih Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25. leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.