Ponedeljek, 23. 10. 2017, 12.12
7 let, 2 meseca
V Sloveniji voli vedno manj ljudi. Kje so razlogi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
27
"V anketah pred volitvami ljudje precej širokoustno napovedujejo svojo udeležbo, potem pa jih na volitve ni. Očitno jih je neudeležbo sram priznati," meni politični analitik Aleš Maver. Janja Božič Marolt iz Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana dodaja: "Nizka volilna udeležba je zaskrbljujoča. Volivci se ne zavedajo svoje vloge."
Na včerajšnjih predsedniških volitvah, na katerih sta se aktualni predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec uvrstila v drugi krog, bode v oči predvsem nizka volilna udeležba. Kot je razvidno iz spodnje tabele, še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije v prvem krogu predsedniških volitev ni volil tako nizek odstotek ljudi.
| LETO VOLITEV | VOLILNA UDELEŽBA | ZMAGOVALEC 1. KROGA |
|---|---|---|
| 1992 | 85,84 % | Milan Kučan (63,89 %) |
| 1997 | 68,29 % | Milan Kučan (55,57 %) |
| 2002 | 72,07 % | Janez Drnovšek (44,39 %) |
| 2007 | 57,67 % | Lojze Peterle (28,73 %) |
| 2012 | 48,41 % | Borut Pahor (39,87 %) |
| 2017 | 43,57 % | Borut Pahor (47,07 %) |
Za primerjavo, v prvem krogu predsedniških volitev je bila:
- leta 2014 na Hrvaškem 47-odstotna volilna udeležba,
- leta 2016 v Avstriji 68,5-odstotna,
- na Islandiji prav tako leta 2016 75,7-odstotna,
- v Srbiji aprila letos 54,6-odstotna in
- v Franciji, kjer so bile volitve tudi aprila letos, pa 78-odstotna.
Preberite še:
Med razlogi tudi razvrednotenje predsedniške funkcije
"Vlogi predsednika v Republiki Sloveniji, razvrednotenju predsedniške funkcije pred letošnjo kampanjo, omalovaževanju vloge predsednika Boruta Pahorja, percepciji zmanjšane vloge predsednika v javnosti in javnomnenjskim anketam, ki so napovedovale visoko zmago Pahorja," na vprašanje, čemu pripisuje nizko volilno udeležbo, odgovarja Janja Božič Marolt iz Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.
"Nikakor ne bi omenjala vremena. Nekateri mnenjski voditelji v Sloveniji se radi zgovarjajo na vreme, kadar je prelepo, sončno in vroče in ravno tako, kadar je dež in hladnejše temperature. Vreme pa res ne igra vloge," je dodala.
"Mislim, da se bo prišlo do obrata in da se bo začela volilna udeležba dvigovati, a se to ne bo zgodilo od danes na jutri, ampak z generacijami in vzgojo. To je vezano na zrelost demokracije," meni Janja Božič Marolt.
Po njenih besedah je nizka volilna udeležba zaskrbljujoča, saj kaže na to, da se volivci ne zavedajo svoje vloge. Volitve so namreč, kot pravi, edina institucija, ko je vsak enakopraven in enakovreden. Prepričana je, da bi morali otrokom na nek način "v zibelko položiti" odgovornost in možnost soodločanja o državi, ki jo bo pridobil s polnoletnostjo.
"Starejše generacije, ki so morale hoditi na volitve, še vedno hodijo, vmesne generacije so zgubljene. Mislim, da bo prišlo do obrata in da se bo začela volilna udeležba dvigovati, a se to ne bo zgodilo od danes na jutri, ampak z generacijami in vzgojo. To je vezano na zrelost demokracije," meni.
Božič Maroltova je sicer kot veliko pomenjkljivost tokratnih volitev izpostavila še neizvedbo vzporednih volitev. "Gre za podcenjevanje in omlovaževanje slovenske in svetovne javnosti," je prepričana.
"Ob nenavdihujoči ponudbi je bil tudi del volivcev prepričan, da so volitve odločene, zato so ostali doma in najbrž Pahorju odškrnili zmago v prvem krogu," meni Aleš Maver.
Aleš Maver: Ključna je bila omejena ponudba
"Glede na to, da so to že tretje zaporedne volitve, na katerih udeležbo opredelimo kot izrazito nizko, lahko govorimo o dolgoročnejšem trendu in nezaupanju volivcev v možnost, da bi s svojimi glasovi kaj dejansko spremenili. Morda je nekoliko presenetljivo, da v anketah pred volitvami precej širokoustno napovedujejo svojo udeležbo, potem pa jih na volitve ni. Ampak očitno jih je neudeležbo sram priznati," pa pravi politični analitik Aleš Maver in dodaja:
"Seveda so na visoko abstinenco tokrat vplivali posebni razlogi. Vreme je stalni dejavnik (ne)udeležbe. Še bolj ključna pa je bila na teh volitvah omejena ponudba. Ker je veljal predsednik Pahor za velikega favorita, večina političnih igralcev ni šla v boj na polno. V bistvu sta samo Nova in Zedinjena Slovenija nastopila s svojima najmočnejšima orožjema. Ob nenavdihujoči ponudbi je bil tudi del volivcev prepričan, da so volitve odločene, zato so ostali doma in najbrž Pahorju odškrnili zmago v prvem krogu."
Kako spodbutiti volilno udeležbo?
Zgledi iz tujine po njegovih besedah kažejo, da se da volilno udeležbo dvigniti, če:
- volivci kakega kandidata prepoznajo kot jasno alternativo,
- kandidat ali stranka nastopi z ostro kritiko esteblismenta, ali če
- je volilni boj izrazito polarizan in do konca napet.
"Za to je v zadnjem casu odličen zgled Nemčija, nazadnje volitve na Spodnjem Saškem. Tokratna kampanja ni postregla z ničimer od naštetega," je sklenil Maver.
27