Ponedeljek, 27. 8. 2018, 4.00
6 let, 3 mesece
Tajni sestanek o Jazbečevem vplivanju na preiskavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,99
15
Prve mesece mandata novega guvernerja Banke Slovenije bo zaznamovala tudi sanacija bank, ključna zgodba nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.
Od odločitve politike, kdo bo novi guverner Banke Slovenije, bo odvisno najmanj dvoje. Prvič, ali bo slovenska policija lahko brskala po vseh dokumentih, ki jih je tam leta 2016 zasegla v preiskavi sanacije bank. In drugič, ali bo srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću uspelo še naprej obvladovati Gorenjsko banko brez ustreznih dovoljenj.
V začetku prihodnjega tedna bo predsednik republike Borut Pahor začel posvete z vsemi poslanskimi skupinami o izbiri novega guvernerja Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega sistema.
Marka Bošnjaka, aktualnega viceguvernerja, je leta 2016 na položaj predlagal Arhar.
Med petimi prijavljenimi kandidati (Marko Bošnjak, Primož Dolenc, Mejra Festić, Benjamin Jošar in Milan M. Cvikl) za zdaj ni izrazitega favorita. Po naših informacijah v večini poslanskih skupin še ne vedo, koga so pripravljeni podpreti.
Prav tako ni znano, ali in kdo bo izbranec predsednikovega svetovalca Franceta Arharja, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, ki še vedno velja za eno od najvplivnejših oseb v domačem bančništvu.
Enigma 1: kdo je kandidat Franceta Arharja?
Kot Arharjev favorit se je v zadnjih tednih omenjal Sibil Svilan, predsednik uprave državne SID banke. Arhar je nekdanji direktor frankfurtske banke LHB, kjer je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja služboval Svilan. Leta 2016 sta Arhar in Svilan za viceguvernerja skupaj predlagala Jožefa Bradeška, ki je bil pozneje izvoljen. Že takrat so nekateri Arharju očitali, da skuša vrh Banke Slovenije ''polniti'' s svojimi kadri.
France Arhar
A Svilan na presenečenje številnih, domnevno zaradi osebnih razlogov, ni oddal prijave. Nekateri sicer še vedno ne izključujejo možnosti za "scenarij B", po katerem bi Arhar Svilana predsedniku pozneje ponudil kot rešitev, če nihče od petih kandidatih po posvetih s Pahorjem ne bi dobil zadostne podpore med poslanskimi skupinami.
Spet drugi v Svilanovem umiku vidijo znamenje, da je Arhar najbolj naklonjen Marku Bošnjaku. Aktualnega viceguvernerja je leta 2016 na položaj predlagal prav Arhar. Bošnjak je kariero gradil v avstrijskih bankah. Pred prihodom v Banko Slovenije je bil član uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, a je s položaja moral oditi.
Enigma 2: gre Cvikl spet v igro brez vnaprejšnje podpore?
Preostali prijavljeni kandidati so:
- aktualni viceguverner Primož Dolenc,
Za funkcijo viceguvernerja se je Milan Cvikl potegoval že pred dvema letoma, a ga Pahor nanjo ni predlagal.
- nekdanji slovenski član evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl,
- nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in
- predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar.
Dolenc je bil na položaj v Banki Slovenije imenovan pred dvema letoma. Takrat je veljal za kandidata SMC, ki ima v novi sestavi državnega zbora le devet poslancev. Dolenc trenutno začasno vodi Banko Slovenije. Možnosti za izvolitev mu zagotovo ne povečuje trenutno stanje v Deželni banki Slovenije (DBS), kjer Banka Slovenije najprej prihoda v upravo ni dovolila Alenki Žnidaršič Kranjc, zdaj pa naj bi se vpletala tudi v operativno delovanje banke.
Mejra Festić
Festićevo je predlagalo več imen na čelu s predsednikom fiskalnega sveta Davorinom Kračunom.
Velika uganka je kandidatura Milana M. Cvikla, nekdanjega generalnega sekretarja vlade v času, ko jo je vodil Pahor. Za funkcijo viceguvernerja se je namreč potegoval že pred dvema letoma, a ga Pahor nanjo ni predlagal. Cvikl je trenutno zaposlen na sedežu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu. Njegov predlagatelj je član sveta Banke Slovenije Ivan Ribnikar.
Prva zgodba novega guvernerja: kaj bo z dokumenti ECB?
Imenovanje novega guvernerja Banke Slovenije je pomembno zaradi dveh zgodb, ki bosta zaznamovali prve mesece njegovega mandata. Prva je povezana s sanacijo bank, ključno zgodbo nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.
Na ECB pod vodstvom Maria Draghija se že dve leti upirajo temu, da bi lahko slovenska policija brskala po njihovih dokumentih.
Spomnimo, konec leta 2013 je Banka Slovenije državi naložila, da mora v kapital treh največjih bank (NLB, Nove KBM in Abanke) vložiti tri milijarde evrov. V poznejših letih se je pojavljalo vedno več dokazov, da je bilo za sanacijo bank porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja.
Na Banki Slovenije so ves čas prikrivali, kdo je v resnici zahteval sporne cenitve premoženja slovenskih bank, ki naj bi še povečale prikazano luknjo v njihovih bilancah, zaradi česar so bile izbrisane obveznice teh bank.
Dogajanje iz tistega časa je nato začela preiskovati policija. Julija 2016 je opravila hišno preiskavo na sedežu Banke Slovenije, tam pa zasegla tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB).
Sestanek, ki pomeni konec ''vojne'' z državo?
Kot je znano, se na ECB že dve leti upirajo temu, da bi lahko slovenska policija brskala po teh dokumentih. Za pomoč pri tem so se obrnili na evropsko komisijo, ki je maja letos proti Sloveniji začela postopek za ugotavljanje kršitev, ki bi mu lahko sledila tožba.
Pri tem je ECB ves čas aktivno pomagala tudi Banka Slovenije. Toda po Jazbečevem odhodu se to očitno spreminja.
Goran Klemenčič, minister za pravosodje
Na ministrstvu za pravosodje so namreč za Siol.net potrdili, da so njihovi predstavniki konec julija obiskali Banko Slovenije. “Pobudo za sestanek je dala Banka Slovenije, ker so se želeli informirati o stanju postopka, ki ga je sprožila Evropska komisija, v tej zadevi,” so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič.
Kaj vse je bila tema sestanka, na katerem so bili viceguverner Primož Dolenc, novi vodja pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko in direktorica urada za mednarodno sodelovanje Katja Rejec Longar, ni znano. Po naših informacijah naj bi uslužbenci ministrstva vodilnim na Banki Slovenije predstavili nekatere informacije o samem postopku pred Evropsko komisijo, ki ji je država pred dnevi poslala uradni odgovor.
Lobistični napori nekdanjega guvernerja Jazbeca
Pri tem naj bi, tako naši viri, izvedeli, da za nadaljevanje tega postopka še vedno lobira tudi nekdanje vodstvo Banke Slovenije na čelu z Boštjanom Jazbecem.
Boštjan Jazbec, nekdanji guverner
Prav od izbire novega guvernerja bo zato odvisno, ali bo Banka Slovenije pri vprašanju statusa teh dokumentov ostala na isti ''liniji'' kot ECB ali pa bo skušala kot nekakšen posrednik najti kompromisno rešitev, ki bi slovenskim organom omogočila vsaj omejen dostop do teh dokumentov.
Podobno velja tudi za lani sprejet zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču daje pristojnosti za revidiranje ukrepov te institucije iz časa sanacije bank. Banka Slovenije je še v času guvernerja Jazbeca ob polni podpori ECB nanj vložila ustavno pritožbo.
Po neuradnih informacijah naj bi svet Banke Slovenije že pred poletjem razpravljal o njenem umiku. Ali je svet o tem že sprejel dokončno odločitev, ni jasno, saj na Banki Slovenije v treh dneh na naša vprašanja niso odgovorili.
Druga zgodba novega guvernerja: Gorenjska banka
Druga zgodba, ki bo zaznamovala začetne mesece mandata novega guvernerja, je Gorenjska banka.
Ta je že dve leti na muhi AIK Banke v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića. Po tem, ko AIK Banki ni uspelo pridobiti dovoljenja Banke Slovenije za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, je našel novo pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.
Miodrag Kostić
Izkoristil je dejstvo, da je Banka Slovenije že pred tremi leti Savi, največji lastnici Gorenjske banke, odvzela glasovalne pravice, zato je na poletni skupščini Kostić banki zavladal, čeprav ima v lasti le slabih 33 odstotkov banke.
S temi glasovi je imenoval tri svoje nadzornike (skupaj ima že štiri). To mu daje možnost za imenovanje svojega človeka na položaj predsednika uprave, kar bo po nekaterih informacijah storil v prihodnjih tednih.
Zdaj vemo: tudi brez dovoljenja BS je mogoče obvladovati banko
S tem se je Banka Slovenije kot regulator znašla v protislovnem in hkrati edinstvenem položaju.
De facto kontrolo nad eno od njenih bank je namreč prevzel manjšinski delničar, ki za to nima dovoljenja Banke Slovenije. Takšno stanje lahko traja kar pet let, kolikor bo trajal mandat novih nadzornikov, morebitne poskuse njihove predčasne zamenjave pa lahko s tretjinskim deležem kadarkoli blokira.
V tem času bo Sava, ki je posredno v državni lasti, težje prodala svoj ''zaklenjeni'' delež v Gorenjski banki, saj ta tudi novemu lastniku ne bo omogočal prevzema upravljavskih vzvodov v banki.
Ali in kako bodo v Banki Slovenije ukrepali, še vedno ni jasno, saj o tem informacij ne dajejo.
15