Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gašper Lubej

Torek,
11. 6. 2013,
16.48

Osveženo pred

1 leto, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

NLB dokapitalizacija

Torek, 11. 6. 2013, 16.48

1 leto, 11 mesecev

Zakaj NLB ne bi prodali za en evro?

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Velikokrat je bilo že obljubljeno, da bodo NLB "tokrat zadnjič" dokapitalizirali. Morda pa je čas za razprodajo za en evro? Bi banko sploh kdo kupil? Ali pa bo zrela za drugi privatizacijski krog?

Ob robu današnje odločitve o do 500-milijonski dokapitalizaciji smo parlamentarne stranke vprašali za mnenje o nadaljnji usodi največje slovenske banke. V največji vladni stranki Pozitivni Sloveniji so komentar na to temo zavrnili, češ da je za to pristojno finančno ministrstvo. Stranke smo sicer prosili tudi za komentar na "izgon tujcev" iz nadzornega sveta.

Šircelj vlagateljev, ki bi kupili NLB, ne vidi Nekdanji državni sekretar v finančnem ministrstvu druge Janševe vlade Andrej Šircelj pravi, da vlagateljev, ki bi kupili NLB, ne vidi. Poslanec največje opozicijske stranke opozarja, da imajo tako strateški kot finančni lastniki raje očiščeno banko. "Z drugimi besedami to pomeni, da se z natančnimi finančnimi, pravnimi in ekonomskimi pregledi ugotovi, kakšne so obveznosti in kakšen je kapitalski količnik za NLB, zato mislim, da je takšno banko težko prodati," je povedal za Planet Siol.net.

Glede prodaje banke v drugem krogu privatizacije je dejal, da je prejšnja vlada sprejela klasifikacijo vseh državnih deležev v podjetjih in postavila tudi ciljne vrednosti glede lastništva države, vključno z bankami: "Ta vlada tega ni naredila, ne vem, kdaj bo to naredila, in ne poznam njihove strategije. NLB ima največji tržni delež, je sistemska banka. Želimo imeti uspešne in učinkovite sistemske banke, ki bodo služile gospodarstvu, pri tem pa je lastništvo drugotnega pomena."

"Kot kaže, pa gremo po poti iz preteklosti ... " O novi sestavi nadzornega sveta je Šircelj dejal, da tujci prinašajo večjo preglednost, so bolj neobremenjeni z domačimi razmerami in lahko nadzornemu svetu prinesejo novo kakovost. "Kot kaže, pa gremo po poti iz preteklosti – da pri bančnem vprašanju ne potrebujemo tujega pogleda in znanja. Zdi se mi, da to ni dobro."

Vodja poslancev SD Matjaž Han je za Planet Siol.net spomnil, da je dokapitalizacijo predvidela že Janševa vlada, ko je sprejela zakon o slabi banki. "Finančni minister Uroš Čufer nam je povedal, da bo denar zagotovljen z depoziti. Ta rešitev mi je blizu pod pogojem, da naredimo slabo banko in ob sprejetju pametne strategije NLB morebiti tudi prodamo. Tako bi dobili bistveno več, kot če bi jo prodajali zdaj za nič evrov. Ta trenutek bi morda morali celo plačati, da bi banko kdo kupil."

"Za takšne ocene je še prezgodaj" Glede prodaje v drugem krogu je poslanec Socialnih demokratov – ti sicer prodajam ne zaupajo – rekel, da se morajo v koaliciji najprej dogovoriti o tisti v prvem krogu. "Ko bomo videli, kaj je strateško dobro za to državo, se bomo pogovarjali, kaj sploh prodajati, ali so to banke ali živilska podjetja. Za takšne ocene je še prezgodaj," je dejal Han.

Vprašanja o tujcih v nadzornem svetu NLB ni želel podrobneje komentirati. A med kandidati za nadzornike so tudi ljudje, ki so "glede na svoje delovanje iz preteklosti bolj kompetentni kot zdajšnji. Ampak to bodo ocenjevali drugi", je dejal Han.

Jurša je prepričan, da bi se morala država umakniti iz lastništva NLB Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je prepričan, da bi se morala država umakniti iz lastništva NLB: "Prepričan sem, da NLB nobeden od novih lastnikov ne bo kupil za velik denar, morda tudi samo za en evro. Potem mora seveda banka začeti delovati na drugih temeljih. Davkoplačevalci so se teh dokapitalizacij naveličali."

Jurša je opozoril še na različna stališča v koaliciji, čeprav meni, da je NLB "na širšem seznamu podjetij, ki jih bodo prodajali". Tako je odgovoril na vprašanje o morebitni uvrstitvi NLB v drugi privatizacijski krog, na vprašanje o tujcih v nadzornem svetu banke pa ni želel odgovarjati, ker ni podrobneje obveščen o današnji seji nadzornikov.

"Da zgolj znova vržemo v luknjo 500 milijonov evrov, je za nas nesprejemljivo" "Tudi en evro je lahko previsoka cena," pa pravi predsednik SLS Franc Bogovič. Za ljudsko stranko je pred kakršnokoli odločitvijo bistveno, da najprej ugotovijo realno sliko razmer v bančnem sistemu: "Da zgolj znova vržemo v luknjo 500 milijonov evrov, je za nas nesprejemljivo. Najprej je treba prenesti slabe terjatve, nato pa mora vlada predstaviti, kaj bo naredila s sanirano banko."

Poslanec DL Bojan Starman je prepričan, da bi morali NLB prodati že pred osmimi leti: "Zdaj jo je treba vsaj toliko postaviti na noge, da bo kapitalsko ustrezna in da bo kdo kaj dal zanjo. Slabe terjatve je treba očistiti, potem pa se lahko začne kakšna procedura." Po mnenju Starmana je potem pomembno poiskati resnega kupca z resnim namenom oziroma brez špekulacij v ozadju: "Nisem privrženec hitrih nepreglednih prodaj na pamet, na drugi strani pa država ni dober lastnik." Glede prodaje NLB v drugem krogu Starman meni, da bo koalicija delovala za to možnost, sam pa meni, da bi bila najboljša rešitev četrtinski delež države in strateški lastnik največje slovenske banke.

V NSi pa aktualnega dogajanja v NLB niso bili pripravljeni komentirati.

Ne spreglejte