Ponedeljek, 11. 1. 2021, 19.18
3 leta, 11 mesecev
Zagon potovanj že spomladi? Najtrši oreh ostaja obvezna karantena.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,78
4
Število mednarodnih potovanj bi se po napovedih spet lahko začelo povečevati spomladi oziroma po prvem maju.
Če bodo po svetu v prvi polovici leta uspešno zajezili porast okužb z novim koronavirusom, lahko poleti spet pričakujemo večji obseg potovanj v tuje države. Vse bo odvisno od obvladovanja pandemije, kljub temu pa strokovnjaki s področja turizma napovedujejo, da bo število ljudi, ki bodo spet potovali, začelo naraščati že spomladi in se povečalo do sredine leta. Kot ključen datum se omenja prvi maj, v turizmu in potovalni industriji pa si želijo, da bi obvezno karanteno ob prehajanju meja takrat že nadomestil čezmejno usklajen protokol testiranj na novi koronavirus.
Začetek cepljenja proti novemu koronavirusu ter bolj napredno in dostopno testiranje sta turizem in potovalno industrijo navdala z optimizmom. "Pravzaprav sem zelo prepričan, da bomo od prvega maja živeli v precej boljšem svetu," pojasnjuje svetovalec in ustanovitelj londonske agencije za luksuzni turizem The PC Agency Paul Charles. Ob tem opozarja, da turizem in potovalna industrija v prihodnjih mesecih bolj kot kadarkoli prej potrebujeta večjo doslednost in čezmejno usklajenost.
Najtrši oreh je obvezna karantena
"Če ne bo globalno usklajenega pristopa, se bo potovalna industrija zelo težko premaknila naprej, predvsem če se bodo pravila igre spreminjala iz dneva v dan," pojasnjuje direktor mednarodnega letališkega združenja ACI Luis Felipe de Oliveira. Kot poudarja, si namreč želijo, da bi čim prej lahko izključili možnost obvezne karantene za potnike in jo zamenjali z učinkovitim protokolom testiranja na novi koronavirus.
Po navedbah Oliveire v ACI pričakujejo, da bo mednarodni letalski promet v večini držav poleti dosegel od 50 do 60 odstotkov ravni pred pandemijo bolezni covid-19. Pričakovanja so sicer eno, realnost pa drugo. Ko gre za letalski promet, ponoven zagon industrije po besedah Oliveire močno zavira obvezna karantena ob vstopu v državo. Ta je v negotovih epidemioloških razmerah zagotovo bistvenega pomena za varovanje javnega zdravja, a v panogi menijo, da bi jo sčasoma lahko zamenjalo učinkovito testiranje.
V mednarodnem letališkem združenju ACI pričakujejo, da bo mednarodni letalski promet v večini držav poleti dosegel od 50 do 60 odstotkov ravni pred pandemijo bolezni covid-19.
Da se je s testiranji na novi koronavirus mogoče izogniti obvezni karanteni, meni tudi izvršna podpredsednica za javne zadeve pri U.S. Travel Association Tori Emerson Barnes. Pri omenjeni organizaciji so prav tako prepričani, da bi se obvezni karanteni lahko izognili, če bi vpeljali ustrezne protokole za testiranje potnikov. Barnesova kot standard omenja možnost dvostopenjska testiranja na novi koronavirus, in sicer 72 ur pred odhodom in 72 ur pred prihodom.
Da bi moralo biti testiranje kratkoročno bistvenega pomena za varno potovanje, v turizmu poudarjajo tudi zato, ker so cepljenje proti novemu koronavirusu v različnih državah po svetu praktično šele začeli. Oliveira poudarja, da ponovnega zagona panoge ne moremo pričakovati, dokler v posameznih državah ne bodo dosegli želene stopnje precepljenosti. Čeprav pri U.S. Travel ljudem v primeru karantene priporočajo cepljenje oziroma testiranje, pa Barnesova pravi, da ni nujno, da bi morali biti ljudje cepljeni, če bi želeli potovati.
Kako bodo preverjali, ali so se potniki testirali oziroma cepili?
Regionalna direktorica za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji (UNWTO), ki spada pod Združene narode (ZN), Allesandra Priante medtem poudarja, da je koordiniran način testiranja že implementiran v številnih korakih, naslednji korak na globalni ravni pa je po njenih besedah sledenje. Kot poudarja, je to ključno, "saj brez ustreznih podatkov ne bomo imeli informacij, ki bi jih morali imeti".
Prav sledenje ter izmenjava informacij o testiranju in cepljenju sta namreč odgovor na vprašanje, kako bodo potniki dokazali, da so bili cepljeni proti novemu koronavirusu. Cepljenje se je začelo konec lanskega leta. V nekaterih državah so že dosegli pomemben napredek, v drugih še ne. Prednost pri cepljenju imajo starejši in ranljive skupine, medtem ko bodo preostali, ki se želijo cepiti, na odmerek cepiva morali počakati še nekaj časa.
Prav sledenje ter izmenjava informacij o testiranju in cepljenju sta namreč odgovor na vprašanje, kako bodo potniki dokazali, da so bili testirani in cepljeni proti novemu koronavirusu.
Če se bodo napovedi uresničile in bo spomladi več ljudi spet začelo potovati, se lahko pojavijo dodatne zahteve po negativnih testih in dokazilih o cepljenju. Na tem področju bi lahko nekaj časa vladala tudi zmeda. Avstralske oblasti so na primer sporočile, da bodo od vseh potnikov, ki bodo prišli v državo, zahtevale negativen PCR-test na novi koronavirus, pri avstralski letalski družbi Quantas pa menijo, da bi morali vsi potniki iz tujine, ki se vkrcajo na letalo, pokazati potrdila o cepljenju.
Oliveira v zvezi s tem poudarja, da bo treba na mednarodni ravni vzpostaviti točen in varen sistem izmenjave informacij o testiranju in cepljenju. Trenutne prakse, na primer tiskani dokumenti iz neznanih laboratorijev v jezikih, ki niso znani tistim, ki jih pregledujejo, in vozel nepovezanih podatkovnih baz po svetu, so daleč od ideala. Pri ACI na primer podpirajo uporabo aplikacije CommonPass, ki potnikom omogoča, da delijo rezultate testiranj in cepljenj, ne da bi razkrili druge osebne zdravstvene informacije.
Vmesne rešitve: od poletov brez karantene do potovalnih mehurčkov
Potovanj ne bodo ponovno zagnali čez noč. Uporaba zaščitnih mask, upoštevanje varnostne razdalje, higienske navade in drugi previdnostni ukrepi bodo tako še dolgo del našega življenja, tudi potovanj. Medtem ko čakajo na upad okužb in bolj usklajene globalne pristope, se nekatere destinacije in podjetja odločajo za začasne rešitve. Pri ameriškem letalskem prevozniku Delta Air Lines strankam ponujajo polete na Nizozemsko brez obvezne karantene. Gre za polete, ki po poročanju CNN vsebujejo kombinacijo PCR-testa na novi koronavirus in hitrega antigenskega testiranja pred vkrcanjem na letalo.
Kanarski otoki v začetku letošnjega januarja. Peščene plaže dobesedno samevajo.
Nekatere države, na primer Islandija in Madžarska, medtem razmišljajo o uvedbi tako imenovanih imunskih potnih listov, kar pomeni, da bi vstop v državo brez karantene ali testiranja dovolili tistim potnikom, ki so covid-19 že preboleli. Druge države vzpostavljajo tako imenovane potovalne mehurčke, ki ljudem omogočajo potovanje brez obvezne karantene. Primer za to je koridor med Avstralijo in Novo Zelandijo, a se ti ukrepi lahko hitro spremenijo. "Ti koridorji so lahko uporabni, če so konsistentni. Lahko pa so odprti in zaprti za kratek čas, kar potrošnikom sploh ne pomaga," opozarja Charles.
Popotniki verjetno že težko čakajo na čase, ko se bodo lahko varno družili s posamezniki iz različnih delov sveta. "Kar najbolj obžalujem, je to, da gre pri turizmu pravzaprav za zaupanje neznanemu, torej lepoti raziskovanja, srečevanja ljudi različnih kultur in narodnosti, ki jih prej nikoli ne bi srečali. Vse to je trenutno na čakanju in na kocki, ker nam govorijo, da ne bi smeli zaupati nikomur, ker moramo nositi maske, ker se ne smemo mešati z drugimi ljudmi," dodaja Priantejeva.
4