Sobota, 21. 1. 2017, 8.25
6 let, 7 mesecev
Kaj imajo skupnega ljubljansko, mariborsko, reško in tržaško letališče?
Za večino letališč v regiji lansko leto izjemno uspešno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,43
Vsa večja letališča na območju nekdanje Jugoslavije so lani preštela več potnikov kot leto prej, izjema je le eno – ljubljansko. Tudi pri manjših je bila krivulja večinoma obrnjena navzgor.
Upravljavci skoraj vseh letališč na območju nekdanje Jugoslavije so, vsaj glede na število potnikov, z lanskim letom lahko zelo zadovoljni. Devet od desetih najprometnejših letališč na tem območju je v letu 2016 gostilo rekordno število potnikov in bistveno več kot leto prej.
Edino med temi desetimi, ki se s tem ne more pohvaliti, je ljubljansko letališče, kjer lansko število potnikov za približno dva odstotka zaostaja za tistim iz leta 2015.
Vzrok predvsem pri domačem letalskem prevozniku
Na Aerodromu Ljubljana so nam pojasnili, da po njihovi oceni trendi ostajajo ugodni in da je bilo število premikov letal lani (23.181) praktično enako kot leto prej. Rahlo zmanjšanje prometa v lanskem letu v manjši meri pripisujejo politični in varnostni negotovosti na nekaterih nekoč priljubljenih čarterskih destinacijah, kot sta Severna Afrika in Turčija, v večji pa prestrukturiranju domačega letalskega prevoznika.
Temu v prid govori podatek, da se je delež potnikov ljubljanskega letališča na letalih tujih prevoznikov vse lansko leto večal (na letni ravni je znašal 13,3 odstotka), prav tako omrežje poletov glede na leto prej, tako v poletnem kot tudi zimskem voznem redu.
Poleg letališč z območja nekdanje skupne države smo vključili še podatke za tri severnoitalijanska letališča, ki so zanimiva tudi slovenskim potnikom.
Split med tistimi z dvema milijonoma
Najbolj, za skoraj 18 odstotkov, se je med večjimi letališči na tem območju lani povečalo število potnikov v Dubrovniku, malenkost manjšo rast, 17-odstotno, pa so imeli na splitskem letališču.
Dubrovniku je zmanjkalo dobrih šest tisoč potnikov, da bi presegel dva milijona, kar je prvič uspelo Splitu. Ta se je tako beograjskemu in zagrebškemu letališču pridružil na seznamu tistih, ki imajo letno več kot dva milijona potnikov.
Zadar in Niš šampiona rasti
Med letališči sedmih prestolnic držav na območju nekdanje Jugoslavije je največjo stopnjo rasti potnikov lani doseglo letališče v Podgorici, ki mu je tako uspelo prehiteti Sarajevo. Zmagovalec največje tovrstne rasti v desetletnem obdobju pa je skopsko letališče.
Z največjo letno rastjo med vsemi letališči ne območju nekdanje skupne države se zagotovo lahko pohvali Niš, kjer je bilo predlani 36 tisoč potnikov, lani pa že skoraj 125 tisoč. To je 244-odstotna rast.
Prepričljivo najvišjo desetletno rast ima letališče v Zadru, prek katerega je lani potovalo skoraj 521 tisoč potnikov, kar je sedemkrat več kot leta 2006. Poglavitni razlog je prihod več nizkocenovnih letalskih prevoznikov, predvsem irskega Ryanaira, ki je v Zadru vzpostavil eno od svojih vozlišč.
Lani jim je prvič uspelo - letališče Zadar je preštelo več kot 500 tisoč potnikov. Sedemkratno rast v zadnjih desetih letih pripisujejo predvsem prihodu nizkocenovnih letalskih družb, zlasti v obdobju poletnega voznega reda.
Beograd proti petim, Zagreb proti trem milijonom
Od skupaj približno 21 milijonov potnikov na letališčih z območja nekdanje Jugoslavije jih je bila skoraj četrtina na beograjskem letališču, ki se približuje petim milijonom potnikov letno.
Drugouvrščeni Zagreb, v katerega bo od 1. junija z velikim letalom boeing 777 začela iz Dubaja leteti družba Emirates, se še prebija proti trem milijonom potnikov letno. Morda mu bodo pri tem pomagali tudi napovedani novi poleti kitajske družbe Beijing Capital Airlines in napoved (ponovne) vzpostavitve poletov v New York.
Ljubljana in Trst lani s približno enakim deležem manjšanja števila potnikov
V obilici zelene barve med letališči na območju nekdanje skupne države ljubljansko, mariborsko in reško letališče izstopajo z rdečo barvo. Največ rdeče je pri Mariboru, reško letališče na otoku Krk pa je imelo lani dobrih sedem odstotkov več potnikov kot leto prej, kar je glede na leto 2006 še vedno padec od dobrih 14 odstotkov.
Ljubljansko letališče, ki je leta 2015 v primerjavi z okoliškimi letališči doseglo največjo rast, je leto 2016 končalo z dobrima dvema odstotkoma potnikov manj kot leto prej. Na desetletni ravni je barva sicer še zelena, rast pa je (le) 5,3-odstotna.
Podoben letni minus je tudi na bližnjem tržaškem letališču, ki smo ga vključili zaradi primerjave in zaradi zanimivosti za potnike iz Slovenije. Veliko potnikov iz naše države potuje tudi prek dveh beneških letališč, zato smo vključili tudi podatke za ti letališči, ki pa sta bili po številu potnikov lani glede na leto prej obarvani zeleno.
Odločneje predstaviti Slovenijo kot letalsko destinacijo
Ali bomo z Brnika kmalu lahko poleteli na kakšno novo destinacijo, kar bi lahko povečalo število potnikov? Iz Aerodroma Ljubljana so nam odgovorili, da lahko nove letalske povezave sami razvijajo samo na trgih, ki imajo dovolj velik tržni potencial in zato za prevoznike ne prestavljajo velikih poslovnih tveganj. "Za vse preostalo, predvsem če bi želeli pomembno povečati število letalskih gostov v Sloveniji, je treba sistemsko in na nacionalni ravni urediti način ter ustrezno povečati sredstva za promocijo Slovenije kot letalske destinacije na izbranih tujih trgih."
