Vremenske postaje na avtocestah: nekoč nočna mora za nekdanjega ministra, zdaj za Dars

Na Darsu podatke o stanju vremena in vozišča, s pomočjo katerih voznike opozarjajo o razmerah na avtocestah in odločajo o tem, kdaj jih bodo plužili in posipali, dobivajo iz posebnih naprav: cestno-vremenskih postaj, nameščenih na posameznih odsekih, predvsem ob viaduktih in mostovih. 

Toda po naših informacijah so se minulo zimo pri njihovem delovanju pojavljale precejšnje težave. Te so posledica več let trajajočega interesnega boja za posel z vzdrževanjem teh naprav, ki izbranemu ponudniku omogoča tako rekoč samodejne letne prilive. Tudi zato je gneča ob tem koritu velika.

Afera, ki je skoraj odnesla Omerzela

Samo Omerzel, nekdanji minister za infrastrukturo Foto: STA , Do leta 2013 je za vzdrževanje približno polovice teh postaj, ki jih je izdelal švicarski proizvajalec Boschung Mecatronic, skrbelo podjetje Lastinski. Ko je njegov lastnik Samo Omerzel postal minister za infrastrukturo, je sodelovanje njegovega podjetja z Darsom preraslo v afero, zaradi katere je podjetje izgubilo posel. 

Po nekaterih informacijah naj bi jo takrat zakuhala nekdanja uprava Darsa, ki se je takrat s podjetjem pogajala o podaljšanju pogodbe. Njen predsednik Matjaž Knez je bil pred tem tarča Omerzelovih kritik zaradi razpisa za elektronsko cestninjenje. Omerzela je doletela interpelacija, ki jo je uspešno prestal. Neznana oseba ga je ovadila policiji, Dars pa je unovčil še bančno jamstvo njegovega podjetja. 

Postaj trenutno ne vzdržuje nihče

Dars je nato za vzdrževanje postaj izbral podjetje Svet strojev, ki je v lasti Mitje Gracarja. V dveh letih je za to prejelo 383 tisoč evrov. Slabo leto dni po zamenjavi vlade, julija 2015, pa je objavil nov razpis. Dobrih 423 tisoč evrov vreden posel je Dars oktobra istega leta, ko so se začeli prvi poizkusi zamenjave tedanjega predsednika uprave Matjaža Kneza, imenovanega še v obdobju druge vlade Janeza Janše, oddal podjetju Meteoteh. 

Nekdanja uprava Darsa pod vodstvom Matjaža Kneza (drugi z desne) Foto: STA , A na Darsu, ki ga od januarja lani vodi Tomaž Vidic, so potrdili, da so pogodbo z Meteotehom že oktobra lani sporazumno pretrgali. "Partnerja sta ugotovila, da med njima pri vsebini in razlagi pogodbe obstajajo nesporazumi, zaradi katerih je bilo njeno izpolnjevanje tako oteženo, da ni bilo mogoče doseči njenega namena," so pojasnili za Darsu. 

Kaj razkriva notranja revizija 

V ozadju te obrazložitve se skrivajo meseci očitno nenavadnih poslovnih praks in sporov, ki so ogrozili normalno delovanje cestno-vremenskih postaj. Darsova notranja revizija posla, ki smo jo pridobili na Siol.net, namreč razkriva, da:

• je podjetje Meteoteh izstavilo Darsu račun v višini 168 tisoč evrov za storitve, ki jih ni opravilo. Tudi nekateri preostali računi so imeli močno pomanjkljive specifikacije in napake pri datumih;
   
• podjetje ni le vzdrževalo postaj, ampak jih je tudi zamenjalo, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, Dars pa tega ni predvidel v objavljenem javnem naročilu;
  
  V Meteotehu so bili izbrani za vzdrževanje 25 postaj švicarskega proizvajalca Boschung Mecatronic. Kar 19 so jih takoj po pridobitvi posla zamenjali s postajami proizvajalca Lufft. Naknadni pregled je pokazal, da so vse postaje, ki jih je Meteoteh zamenjal, delovale brez večjih težav, izvajalec del pa jih po demontaži ni izročil Darsu;
   
• je Meteoteh zaračunaval Darsu tudi storitve, ki jih je pokrivala osnovna pogodba, recimo odklop in priklop električnih vodnikov;
   
• Vremenska postaja na avtocesti Foto: Wikipedia je ponudbeno ceno na razpisu umetno zniževal z neverjetno nizko ceno dela, le dva evra na uro. To je na primer 2,54 evra manj od zneska, ki ga na uro prejme zaposleni z minimalno plačo, če dnevno dela osem ur. S tem mu je na razpisu uspelo premagati edinega protikandidata – podjetje Svet strojev, ki je iste postaje vzdrževalo pred tem;
   
• da nihče na Darsu ni imel nadzora nad ravnanjem Meteoteha. Kljub temu mu je skrbnik pogodbe potrjeval delovne naloge in račune. Iz podjetja pred začetkom del Darsu niso poslali načrta vzdrževanja, kar je zahtevala ponudbena dokumentacija. Datum na ceniku del, ki so ga poslali Darsu, pa je celo starejši od datuma ustanovitve podjetja iz sodnega registra.

Na vprašanje, ali lahko potrdijo informacije, da so se pri delovanju vremenskih postaj v zadnjih mesecih pojavljale različne težave, niso neposredno odgovorili. Pojasnili so nam le, da "so v okviru rednega vzdrževanja poskrbeli, da so te naprave delovale vsaj na ustrezni ravni".

"Naročilo smo oddali prek javnega razpisa. V upravi se nismo ukvarjali z cestno-vremenskimi postajami, ampak je bila to naloga skrbnika pogodbe in drugih uslužbencev. Nisem seznanjen, da bi se pojavljale kakršne koli nepravilnosti," pa nam je pojasnil Matjaž Knez.

Podjetje, ustanovljeno šele po objavi razpisa

Zgodba s podjetjem Meteoteh je bila sicer nenavadna že od vsega začetka.

Podjetje je bilo namreč ustanovljeno avgusta 2015, torej celo mesec dni po objavi razpisa. Skoraj vse lanske prihodke je ustvarilo v poslu z Darsom, ki mu je lani skupaj nakazal 240 tisoč evrov. Pomemben del tega denarja je Meteoteh, kot je ugotovila notranja revizija, dobil na podlagi računa za storitve, ki jih ni opravil. Pogodbo je v nasprotju z dotedanjo prakso dobil za obdobje pet let. 

Morda je razlog za to tudi širši politični kontekst posla. Edini lastnik podjetja Meteotech je družba VNET, ki je začela delati za Dars novembra 2014, v prvih mesecih vlade Mira Cerarja. Dars je z njo podpisal pogodbo o vzdrževanju vremenskih postaj drugih dveh proizvajalcev: finske Vaisale in nemškega Luffta.

Sedež družbe SGP Pomgrad v Murski Soboti

Povezava z vplivnim gradbincem

Direktor podjetij Meteoteh in VNET je Sebastjan Tičar, klica nam ni vrnil. Tičar prihaja iz kroga Stanka Polaniča, največjega lastnika Splošnega gradbenega podjetja (SGP) Pomgrad. Dars je s pomurskim gradbincem julija 2015, torej prav takrat, ko je objavil razpis za vremenske postaje, podpisal 56 milijonov evrov vredno pogodbo za gradnjo prve etape avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje. 

Tičarja in Polaniča povezuje podjetje Let 27, ki je registrirano za vzdrževanje objektov in hišniško dejavnost. Njegov petinski lastnik je podjetje Imo-Real, ki ga kot prokurist vodi Peter Polanič, sin Stanka Polaniča. Imo-Real je eden od solastnikov SGP Pomgrada. Podjetje Let 27 je imelo v dokumentaciji za lanski prevzem pomurskega gradbinca status povezane osebe. 

Znano je, da je Polanič politično blizu Socialnim demokratom (SD), ki so ena od treh strank trenutne vladajoče koalicije. 

Nov razpis in stari znanec

Stanko Polanič, lastnik SGP Pomgrad Foto: STA , Že poleti 2015 naj bi si Knez v boju za svoj obstanek na čelu Darsa prizadeval pridobiti podporo posameznih strank. Njegova takratna zveza s Stranko modernega centra (SMC) naj bi bil Nejc Brezovar, vidni član stranke in takratni svetovalec v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, ki je pozneje postal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo.

Te namige je Knez odločno zanikal. "Ne vem, kdo so lastniki podjetja, ki ga omenjate (Meteoteh, op. a.). Teh ljudi ne poznam," je poudaril Knez. "Ves čas smo si prizadevali, da bi cestno-vremenske postaje vzdrževal Dars, a so bili proti temu v Boschung Mecatronicu. Sam nisem videl razloga, zakaj tega ne bi mogli početi naši uslužbenci," je dodal Knez.

Dars je sicer aprila objavil nov razpis za vzdrževanje vremenskih postaj. Kot so pojasnili, želijo z njim izbrati enega vzdrževalca vseh tipov cestno-vremenskih postaj. 

Dobili so sedem ponudb. Najcenejšo, v vrednosti 365 tisoč evrov (skupaj z DDV), je poslala prav družba VNET.

Sledijo ji ponudbe Javne razsvetljave (397.811 evrov), Elektroinštituta Milan Vidmar (398.540 evrov), podjetja Elektromonter (390.237 evrov), podjetja Govednik (437.638 evrov), družbe KEAS storitve (439.993 evrov) in podjetja Svet strojev, ki je za Dars že vzdrževalo te postaje (451.574 evrov).

 Na Darsu odločitve o izbiri izvajalca še niso sprejeli.