Verjetno imamo v Adrii Airways najvišjo povprečno plačo med državnimi podjetji

Z likvidnostjo ta hip nimajo težav, kar pa ne pomeni, da slovenski letalski prevoznik, bremenita ga tudi okoli 100 milijonov evrov dolga in večdesetmilijonska izguba iz preteklih let, zdaj uspešno posluje. Brez strateškega partnerja Adria Airways (AA) ne more preživeti, zatrjuje Maks Tajnikar, prav tako ne brez nove kolektivne pogodbe za zaposlene, ki bo postavila nova pravila igre.

Zakaj sta po novem – skupščina je o tem odločila nedavno – tudi izvršna direktorja člana upravnega odbora? Kaj je sploh namen teh sprememb?

No, že januarja smo ob zamenjavi direktorjev AA načrtovali razširitev članstva v upravnem odboru. Zdaj sta člana postala tudi izvršna direktorja podjetja Vuga in Boštjančič, s tem pa se seveda niso zmanjšale pristojnosti zdajšnjih članov, tudi mene kot predsednika upravnega odbora, ampak so se povečale pristojnosti izvršnih direktorjev, tudi njuna odgovornost za poslovne odločitve.

Kako posluje Adria v teh mesecih? Nekateri trdijo, da ima še vedno velike težave, oba izvršna direktorja, ki sta po novem tudi člana upravnega odbora, pa poudarjata, da težav z likvidnostjo zdaj ni. Kakšna je resnica?

Pravzaprav je resnica eno in drugo! Mi ta hip res nimamo težav z likvidnostjo, Adria Airways se je dezinvestirala s prodajo Adria Airways tehnike in tako pridobila del nujno potrebnih likvidnostnih sredstev, izgubila pa seveda lastništvo nad tehniko. S tem denarjem smo sanirali ogromno pomanjkanje sredstev, ki je nastalo v obdobju mrtve sezone okoli novega leta.

Takrat smo si vsi predstavljali, da bomo zimski čas prebrodili s kratkoročnim financiranjem bank, kakor je bilo vsa leta doslej, a nam banke tokrat niso prisluhnile. Zato ni bilo druge možnosti, kot da dezinvestiramo in del našega premoženja spremenimo v nujno potrebna likvidna sredstva. Sicer Adria Airways zime sploh ne bi preživela. Zdaj z likvidnostjo nimamo težav, kar pa ne pomeni, da z vidika dobička in uspešnosti poslujemo ugodno.

Kakšna je izguba lanskega in preteklih let?

Težko je reči, ker nimamo uradnega končnega računa za lansko leto, čakamo namreč na revizijo, verjetno je pred jesenjo ne bomo dobili. A če pometemo vse, kar je bilo lani slabo za podjetje, je Adria končala z izgubo okoli 16 milijonov evrov.

Vlada je nedavno prižgala zeleno luč za poroštvo dobrih šest milijonov evrov za obdobje pol leta. Za kaj boste porabili denar, ki si ga boste seveda sposodili?

Preprosto gre za zagotavljanje potrebnih likvidnih sredstev. To poroštvo je namenjeno najemu kratkoročnih posojil, oktobra moramo denar vrniti, z njim nameravamo začeti povečano dejavnost Adrie, značilno za poletne mesece.

Poleti smo s poslom na vrhu, kot je znano, smo v floto kot 13. letalo vključili dodatni airbus 320, sklep upravnega odbora je, da pripeljemo v floto še en airbus 320, poleti nameravamo tako leteti s 14 letali, kar bo zagotovilo povečan obseg poslovanja. Za to pa potrebujemo likvidna sredstva in s poroštvom jih bomo dobili.

Zakaj najem airbusov 320, v zadnjem poldrugem letu je Adria prodala eno ali dve letali tega tipa, eno pa je še prizemljeno?

Odgovor je zelo preprost. Naši airbusi so bili najstarejši, tisti, imenovan alfa, je na Brniku najstarejše letalo v floti Adrie. Da bi lahko letel, je potrebnega veliko denarja. Težave motorjev in tudi drugih delov letala bi zahtevale od šest do osem milijonov, da bi lahko spet poletel, potem ko smo ga septembra lani prizemljili. Adria Airways takšne naložbe ne zmore, zato smo najeli airbusa 320, kmalu pride še eden. Tako je preprosto ceneje.

Izvršni direktor Robet Vuga pravi, da je treba korenito spremeniti poslovno filozofijo in strategijo podjetja, stavi na direktne letalske povezave Balkana z velikimi evropskimi mesti Frankfurt, Dunaj, načrtujejo Zürich in še nekatera druga. Tega se je lotilo že prejšnje vodstvo Adrie na čelu s Tadejem Tufkom.

Da, res je, že lani smo sprejeli odločitev, da okrepimo položaj na Balkanu. Ob Ljubljani oziroma Brniku poskušamo ustanavljati nova središča za letenje. Že od decembra leti Adria v Evropo s Prištine, zdaj se spet pogajamo s Skopjem, načrtujemo tudi Beograd.

To je politika, ki smo jo zastavili lani, z novimi izvršnimi direktorji le upam, da jo bomo hitro in učinkoviti izpeljali. A je seveda vse to v skladu s povečanjem obsega poslovanja, največji težavi Adrie Airways sta pozno jesensko in zimsko obdobje leta, ki ju je preprosto treba preživeti. Ko so letala slabo izkoriščena, ko so cene nižje, ko vsega ne moremo nadomeščati s čarterji.

Vam je uspelo z zaposlenimi najti kompromis glede znižanja plač? So plače kabinskega osebja visoke?

Lani za božič smo z vsemi sindikati znotraj podjetja dosegli sporazum, da se plače znižajo za petino, letošnje leto praktično zaznamuje znižanje plač, pričakujemo prihranek okoli pet milijonov evrov. Že lani smo odpravili vrhove plač nekaterih pilotov, ni jih bilo veliko, a so bile, v letošnjem letu pa nadaljujemo. Zato smo se odločili, da pretrgamo vse kolektivne pogodbe in vzpostavimo enotno kolektivno pogodbo za vse zaposlene v Adrii Airways.

Izvršni direktorji so zadolženi, da s pogajanji dosežejo dogovor o novi kolektivni pogodbi, čeprav sindikati niso najbolj naklonjeni spremembam, se je treba začeti zavedati, da s spremembami z vzpostavljanjem nove kolektivne pogodbe urejamo normalne delovne pogoje in delovna razmerja v kolektivu. Upam, da bodo tako sindikati kot tudi izvršni direktorji pri iskanju dogovorov uspešni.

Kakšna je torej povprečna plača na Adrii?

Težko rečem, ampak ta plača je visoka. Verjetno imamo med državnimi podjetji najvišjo povprečno plačo.

Podjetje pa potrebuje prestrukturiranje in finančno konsolidacijo, če želi preživeti. Tudi za prihod tujega strateškega partnerja, ki je edina rešilna bilka za obstoj Adrie Airways.

Vsi, ki smo v Adrii že skoraj dve leti, nekateri malo manj, se zavedamo, da bo zelo težko razrešila nakopičene težave brez strateškega partnerja. Po svoje bi lahko podjetje videli kot državno podjetje, ki ga bo vzdrževala država, vendar si take Adrie ne želimo, ne dovoljujejo pa nam je tudi evropski gospodarski pogoji in standardi EU.

Ključno je, da najdemo strateškega partnerja. Če smo sistematični, Adria pravzaprav potrebuje dva partnerja: prvi bo omogočil širitev poslovanja na nove trge, mi potrebujemo več poslov in seveda donosnejše, to naj bi prinesel tuji strateški partner. Adria mora več zaslužiti in povečati donos na posameznega potnika. Dokler ne bo dosegala od 190 do 200 milijonov evrov prometa na leto, tega cilja verjetno ne bo dosegla.

Po drugi strani mora strateški partner Adrii pomagati tudi pri finančnih obveznostih, nekatere so stare že desetletja. Skupni dolg je okoli 100 milijonov evrov, glavnina, okoli 80 milijonov, je bančnih posojil, ta hip jih podjetje ni sposobno servisirati. Seveda to ne pomeni, da je treba dolg vrniti nemudoma, zadolžitev pa je vsekakor visoka in danes ne pomeni normalnih razmer. V zadnjih letih, ko sem del tega, obveznosti nismo povečevali, a nam jih tudi ni uspelo zmanjšati. Na tem področju je potreben zelo resen premik.

Zato je potreben program ...

Jasno, program finančnega prestrukturiranja, ki povečal obseg poslov Adrie in zagotovil tekoče poslovanje, po drugi strani pa znotraj kolektiva ustvaril razmere, da bo podjetje sposobno servisirati obveznosti, ki jih ima.

Lepo bi bilo, če bi dobili strateškega partnerja, ki nam bi omogočil razširitev poslov in hkrati pomagal razrešiti finančne težave. A je seveda tudi to dvoje mogoče reševati ločeno, s finančnim vlagateljem na eni in strateškim partnerjem na drugi strani, tu pa je zagotovo zelo pomembna tudi država.

Pa smo zdaj že kaj bliže strateškemu partnerju? Že leta se govori o nemški Lufthansi in še o nekaterih drugih.

Težko je preiti od besed k dejanjem. Pri nas imamo s strateškimi partnerji, s tujimi vlagatelji sploh veliko križev in težav, podobno je tudi v primeru Adrie Airways. Mislim, da bomo, ko se bomo začeli resno pogovarjati o strateških partnerjih, veliko javno razpravljali o tem, kdo je najprimernejši strateški partner in ali ga sploh potrebujemo, ali mora biti Adria državna, ali mora ostati v slovenskih rokah ali ne. To so vprašanja, ki se bodo pojavljala v prihodnje. Zdaj se o teh stvareh pogovarjamo manj.

Da, ampak brez strateškega partnerja ne bo šlo?

Tako je, preprosto ne. Kakor tudi v marsikaterem slovenskem podjetju ne gre. Začeli smo postopek iskanja finančnih in pravnih svetovalcev, potem se bomo odločili, kdo nam bo svetoval v tem procesu. Upam, da bomo imeli v mesecu javni razpis za iskanje strateškega partnerja, potem bomo videli, kakšno je v resnici zanimanje.

Takrat bo treba zares preiti od besed k dejanjem. A je res, da smo že nekaj časa na informativni ravni tudi mi v stiku z različnimi morebitnimi partnerji in vlagatelji, vseh je kar nekaj. Za zdaj se z njimi samo pogovarjamo, pripovedujemo, kaj je naš interes, in seveda poslušamo, kaj jih zanima. Upam, da bomo strateškega partnerja našli čim hitreje.