V Sloveniji plača delavec najvišje prispevke za socialno varnost med članicami OECD

Povprečna bruto plača v Sloveniji je bila leta 2015 1.556 evrov, v letu 2014 pa je znašala 1.540 evrov. Po višini obdavčitve povprečne plače je Slovenija lani zasedla deseto mesto med OECD-članicami, kar je eno mesto nižje kot v letu 2014. Obdavčitev dela je v Sloveniji 6,7 odstotne točke višja od OECD-povprečja. Najbolj se je zmanjševala med letoma 2004 in 2009, leto po nastopu finančne krize pa se spet nekoliko dvignila. Zadnja štiri leta se je stabilizirala na okoli 42,5 odstotka. Od leta 2000 do leta 2015 se je obdavčitev dela v Sloveniji zmanjšala za 3,7 odstotne točke, OECD-povprečje pa za 0,7 odstotne točke.

Glede na OECD-povprečje so v Sloveniji socialni prispevki visoki, sploh za delavca

Višina socialnih prispevkov glede na skupne dajatve na plačo uvršča Slovenijo na deveto mesto med OECD-članicami. Delež socialnih prispevkov glede na skupno obdavčitev plače je v Sloveniji 14,5 odstotne točke višji od OECD-povprečja.

Najvišji med vsemi članicami OECD je delež, ki ga v Sloveniji za socialne prispevke plača delavec. Ta je z 19 odstotki več kot enkrat višji od OECD-povprečja, kjer delavec za socialne prispevka odšteje 8,2 odstotka svoje plače.

Izkupiček od dohodnine je majhen, ker so socialni prispevki tako visoki (so odbitna postavka pri izračunu davčne osnove). Prav tako je naša dohodninska lestvica nad 1,7-kratnikom povprečne plače izrazito progresivna. Imamo tudi najvišjo dohodninsko stopnjo pri 50 odstotkih, ki pa predstavlja zgolj 15 milijonov evrov izplena za državo. Ker ni socialne kapice, se tako visoke plače preprosto ne izplačajo oziroma podjetja izbirajo drugačne motivatorje za svoje zaposlene (plačilo izobraževanj ipd.), pravi Bojan Ivanc, vodja analitske skupine na GZS.

Manj od OECD-povprečja za socialno varnost prispeva delodajalec, nizek tudi davek na prihodke

Višina prispevkov, ki jih za socialno varnost plača delodajalec, so malce pod OECD-povprečjem. Ta delež Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav glede na višino socialnih prispevkov, ki jih plača delodajalec.

Tudi višina davka na prihodke je v Sloveniji glede na OECD-povprečje nizka. Davek na prihodke glede na skupno obdavčitev dela je v Sloveniji 7,8 odstotne točke nižji od OECD-povprečja, kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino med članicami OECD.

Slovenija z veliko razliko med bruto in neto prejemki in visokimi olajšavami za otroke

Delavec pri obdavčitvi plače več kot v Sloveniji prispeva v samo petih članicah OECD. Razlika med bruto in neto prejemki v Sloveniji je 7,8 odstotne točke višja od OECD-povprečja.

Slovenija se s svojo davčno politiko trudi spodbuditi naravni prirastek, ki je težava razvitih državah. Med članicami OECD samo Luksemburg ponuja višji davčni "popust" od Slovenije. V Sloveniji lahko tako delavec z otroki plača tudi 9,7 odstotne točke manj davkov glede na prihodke od povprečnega prebivalca OECD.

Bojan Ivanc, vodja analitske skupine na GZS

Visoka obdavčitve plače v Sloveniji glede na OECD-povprečje.
Menim, da je ta glede na slovensko produktivnost, ki se meri z dodano vrednostjo na zaposlenega, previsoka. Večina naših gospodarskih tekmic ima nižjo obdavčitev dela, zato pridobivajo več tujih vlaganj in imajo nižjo brezposelnost. Visoka obdavčenost dela pri nas je odraz velikega števila upokojencev oziroma precej neugodnega razmerja med upokojenci in delovno aktivnimi (1:1,37).

Prispevki za socialno varnost so pri nas glede na OECD-povprečje visoki.
Prispevki za socialno varnost so previsoki, okoli tretjino višji, merjeno v BDP glede na OECD-države. Njihov delež bi se moral znižati; problematična je predvsem odsotnost razvojne kapice, saj jo pozna kar 18 od 19 EU držav. Zaradi tega je v Sloveniji majhna distribucija dohodkov (nizek Ginijev koeficient), kar omejuje iniciativo za delo.

Imamo druge najvišje olajšave v OECD pri olajšavah za delavce z otroki.
Majhno število rojstev je skupna težava razvitih držav. Naša dohodninska zakonodaja spodbuja večje število otrok, saj je posebna olajšava na otroke izrazito visoka pri tretjem otroku. Naravni prirastek je v Sloveniji še vedno nizek, čeprav se je v zadnjih petih letih povečal, kar je povezano predvsem s pogostejšo odločitvijo za otroka med ženskami v starejših letih. Ta olajšava ima vpliv na nižji izkupiček iz dohodnine. Ocenjujemo, da se naravni prirastek ne bi bistveno znižal, če bi se dodatna olajšava na tretjega otroka in vse naslednje znižala. Prav tako še dodatno povečanje te olajšave ne bi pomenilo večjega števila rojstev.