Četrtek, 14. 9. 2017, 4.41
7 let, 1 mesec
Upravljalec prihrankov ministrov Mramorja in Križaniča v preiskavi
Oblasti v Romuniji preiskujejo, kam je izpuhtel denar, ki so ga nekatera najbolj znana slovenska podjetja in vlagatelji na vrhuncu borzne evforije vložili v luksemburški sklad Deana Mikoliča.
Pred desetimi leti, ko je bila borzna evforija na vrhuncu, denarja v Sloveniji ni manjkalo. Številna podjetja in posamezniki so razmišljali, kam naj ga še vlagajo. V lovu za visokimi donosi so iskali tudi visoko tvegane naložbe.
Več vlagateljev iz Slovenije, med njimi tudi Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ACH in drugi finančni holdingi, Sava Re, BTC, nekdanja ministra za finance Dušan Mramor in Franc Križanič, nekdanji lastnik Preventa Globala Janko Zakeršnik, finančnik Bogdan Pušnik, njegov brat Ivan Pušnik, sicer trgovec s premogom, direktor Interenerga Anton Papež in številni drugi, se je odločilo svoj denar vložiti v Luksemburg.
Luksemburški polom slovenske elite
V tej evropski davčni oazi je podjetje P & S Consulting, ki ga vodi poslovni in finančni svetovalec Dean Mikolič, leta 2007 ustanovilo sklad P & S East Growth Luxembourg. Od slovenskih poslovnežev in drugih uglednežev je zbral dobrih 20 milijonov evrov denarja. Vložil ga je v več podjetij iz nekdanje vzhodne Evrope.
Podjetje P & S Consulting vodi poslovni in finančni svetovalec Dean Mikolič. Naložba se je izkazala za polom. Že pred leti se je sklad znašel v težavah. Letos naj bi ga Mikolič naposled poslal v likvidacijo. Vlagatelji, ki so zaradi pomanjkljivega poročanja in nenavadne naložbene politike pred že veliko časa razmišljali o tožbah proti Mikoliču, bodo dobili le manjši del poplačila.
Kaj preiskuje romunski NPU
Zapuščina luksemburškega sklada pa je očitno začela zanimati tudi organe odkrivanje in pregona v nekaterih državah.
Po podatkih, ki smo jih na Siol.net pridobili iz Romunije, je namreč tamkajšnji direktorat za preiskovanje organiziranega kriminala in terorizma že pred meseci uvedel preiskavo zaradi suma storitve več kaznivih dejanj pri poslovanju podjetja Farmaplus. Tega je leta 2007 kupil P & S East Growth, danes pa je v stečaju.
Direktorat, ki je nekakšna romunska različica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), neposredno pa je podrejen ministrstvu za javno upravo, preiskuje sume zlorabe položaja, ponarejanje listin, davčne utaje in pranje denarja. Za pojasnila niso bili dosegljivi.
Po naših podatkih pa je med preiskovanci tudi Dean Mikolič.
Preberite še:
-> Astronomske odpravnine na Športni loteriji: vsi so vedeli vse in nič
-> Srbski tajkun želi zabiti klin med lastnike Gorenjske banke
-> Sazas od Radia Hit zahteva več sto tisoč evrov, lastnik podjetje umaknil v davčno oazo
Ko investicijska priložnost …
V luksemburški sklad je vlagal tudi finančnik Bogdan Pušnik. Začetek zgodbe sega v leto 2007, ko je Romunija vstopila v EU. V državi so se začele odpirati poslovne priložnosti. Ena od njih je bila tudi dejstvo, da so bili Romuni po višini izdatkov, ki so jih tedaj namenjali za zdravila, na samem dnu Unije.
Še istega leta je P & S East Growth kupil podjetje Farmaplus, ki je imelo v lasti 16 lekarn, veliko večino v Bukarešti, glavnem mestu Romunije. Za podjetje, ki je leta 2007 ob 4,5 milijona evrov prihodkov ustvarilo 700 tisoč evrov izgube, je sklad plačal 6,6 milijona evrov.
Naložba se je kmalu izkazala za nasedlo. Podjetje je še naprej poslovalo z izgubo. Za nameček je Romunija leta 2009 znižala cene za zdravila, v likvidnostne težave pa je zašla tudi tamkajšnja zdravstvena zavarovalnica. "Z nastankom svetovne finančne krize, ki je tudi prizadela Romunijo, je podjetje zašlo v težave," nam je pojasnil Mikolič.
… postane mlinski kamen okrog vratu
Skupna izguba Farmaplusa med letoma 2008 in 2010 je znašala okrog dva milijona evrov. Podjetje, ki ga je takrat vodil Blaž Jakič, zdaj svetovalec izvršnega direktorja za upravljanje odvisnih družb v Zavarovalnici Triglav in član odbora za gospodarstvo Stranke modernega centra (SMC), je postalo mlinski kamen okrog vratu Mikoličevega sklada.
Tudi naša največja zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je vlagala v luksemburški sklad. Ta je namreč do tedaj skupaj s kupnino in posojili vložil že več kot deset milijonov evrov, torej približno polovico vseh sredstev, ki so jih zbrali vlagatelji.
To danes priznava tudi Mikolič: "Naložba v Farmaplus je tako bila na žalost najslabša naložba in je glavni razlog, da sklad tveganega kapitala ni ustvaril donosa svojim lastnikom."
Kaj razkrivajo dokumenti
Na tej točki pa se zgodba začne zapletati.
Vodenje podjetja je Mikolič septembra 2010 prepustil Oscarju Lihuju, romunskemu državljanu. Po Mikoličevem mnenju je Lihu v prihodnjih letih uspešno prestrukturiral podjetje. Začela se je strma rast Farmaplusa, ki je v treh letih podvojil število zaposlenih in imel v lasti že 45 lekarn.
Prihodki Farmaplusa so strmo zrasli, a prav tako izguba. Licence za lekarne naj bi kupoval po zelo visokih cenah. Za nameček naj bi novi direktor podjetje tudi finančno izčrpaval s nepremičninskimi, posojilnimi in drugimi posli.
Dokumenti, ki smo jih pridobili, razkrivajo:
- da je podjetje Farmaplus z Lihujem kmalu po tem, ko je prišel na čelo podjetja, sklenilo 544 tisoč evrov vredno pogodbo o nakupu 2.800 kvadratnih metrov velikega zemljišča na vzhodu Romunije,
- da je v tem poslu svojemu direktorju plačalo kar pol milijona evrov predujma,
- nato je čez tri leta od pogodbe v svojo škodo odstopilo, Lihu pa je denar obdržal.
Februarja letos je množica v Bukarešti protestirala proti korupciji romunskih oblasti.
Povezave s padlim županom Bukarešte?
Gre za enega od poslov, ki ga zdaj preiskujejo romunske oblasti.
Po navedbah naših romunskih virov naj bi bil Lihu povezan s Sorinom Oprescujem, tedanjim županom Bukurešte, ki je bil leta 2015 pridržan zaradi suma jemanja podkupnin, zaradi česar je moral položaj zapustiti.
Prav dobre zveze direktorja v politiki naj bi Farmaplusu pomagale tudi pri hitrem pridobivanju licenc na privlačnih lokacijah v Bukarešti. Večji del teh je pozneje prešel v roke podjetja v lasti sorodnikov Oscarja Lihuja.
"Podjetje, namenjeno izčrpavanju"
Da je bil Farmaplus namenjen predvsem finančnemu izčrpavanju, trdi tudi romunski poslovnež Razvan Picu, lastnik družbe Picara, ki je od leta 2014 solastnica 30 odstotkov Farmaplusa. To je postala s pretvorbo 1,5 milijona posojil v kapital podjetja, ki je bil do leta 2012 negativen.
Picu se je z Mikoličem dogovoril tudi o poznejšem nakupu preostalih 70 odstotkov Farmaplusa, a je od namere odstopil.
"Po skrbnem pregledu podjetja smo ugotovili, da je v zelo slabem stanju zaradi preteklih poslov, pri katerih smo ugotovili več sumov kaznivih dejanj. Pred tem mi je Dean Mikolič podjetje predstavljal kot odlično naložbo," je za Siol.net dejal Picu.
Mikolič: Gre za pritisk, grožnje nimajo podlage
Mikolič trdi drugače. "Ko smo v letu 2014 začeli prodajo podjetja, so morebitni lokalni kupci začeli izvajati pritisk na podjetje prek zaostrovanja plačilnih pogojev dobaviteljev, kar je močno zaostrilo likvidnostni položaj v podjetju. V tem položaju je bila ponudba gospoda Picuja najprimernejša rešitev, pri čemer je bil v celoti seznanjen z razmerami v Farmaplusu," zatrjuje Mikolič.
S Picujem sta zdaj zaradi neplačane kupnine v sodnem sporu. "Ob tem smo začeli dobivati grožnje z očitki glede nepravilnosti poslovanja, (…) za katere ne vidimo nobene podlage," je dodal Mikolič.
A Picu poudarja, da ima za vse navedbe dokaze. "Podjetje Farmaplus nikoli ni bilo prestrukturirano. Logično je, da je bilo pod pritiskom dobaviteljev, saj jim je dolgovalo precejšnje vsote denarja," zatrjuje Picu.
Upravljal Mramorjev denar in delal za njegovo ministrstvo
Ključno podjetje Deana Mikoliča v Sloveniji je P & S Capital, ki precej posluje tudi s podjetji v lasti države. Lani so mu prinesla 214 tisoč evrov prihodkov, med njimi največ Slovenski državni holding (82 tisoč evrov) in Družba za upravljanje terjatev bank (51 tisoč evrov).
Zanimivo je, da je bilo med njegovimi strankami tudi ministrstvo za finance v obdobju, ko ga je vodil Dušan Mramor, eden od vlagateljev v Mikoličev luksemburški sklad. P & S Capital je za ministrstvo v Mramorjevem času opravil za 13 tisoč evrov poslov.
Franc Križanič, drugi nekdanji minister, ki je vlagal v Mikoličeve sklade, z njim ostaja poslovno povezan. Še vedno je namreč lastnik treh odstotkov podjetja Demifin, ki je v sklad vložilo 700 tisoč evrov. Med preostalimi lastniki Demifina prevladujejo P & S Capital in Mikoličevi sorodniki.
Podjetje P & S Capital ima danes za 3,5 milijona evrov dolgoročnih finančnih naložb, od 2013 pa jih ni slabilo. V Sloveniji letno ustvari približno milijon evrov dobička.
10