Ponedeljek, 14. 6. 2021, 22.19
3 leta, 6 mesecev
Omejen rok trajanja mandata: kdo so neslavni ministrski rekorderji?
Danes v parlamentu glasujejo o novem pravosodnem ministru Marjanu Dikaučiču, s katerim želi SMC Zdravka Počivalška nadomestiti Lilijano Kozlovič. Ta je odstopila konec maja po skoraj 15 mesecih na vrhu ministrstva. Zato smo pogledali, kateri ministri v zadnjih treh vladah niso dočakali konca svojega mandata in zakaj so morali predčasno zapustiti ministrstva.
Na vrhu seznama najkrajšega ministrovanja je nekdanja ministrica za šolstvo Klavdija Markež iz SMC v vladi Mira Cerarja, ki je zaradi ponarejenega magisterija ministrstvo vodila le 13 dni. Pravzaprav je bila ministrica le nekaj dni, vendar se je njen mandat uradno podaljšal, dokler se z njim ni seznanil državni zbor. Tudi njen strankarski kolega Jožef Petrovič ni dolgo vztrajal na mestu ministra za gospodarstvo v času Cerarjeve vlade. Po le dveh tednih ministrovanja je bil prisiljen odstopiti zaradi sumov korupcije. Pojavile so se namreč informacije, da naj bi v času, ko je bil še divizijski direktor DZS, sodeloval pri kartelnih dogovorih glede prodaje pisarniškega materiala državni upravi.
Dodatno delo in analiza privatizacije
V času Cerarjeve vlade je po 175 dneh iz šolskega ministrstva odšla Stanislava Setnikar Cankar, ki si je v času vodenja upravne fakultete polnila žepe. Kot dekanja je poleg svoje redne plače v višini 3.500 evrov v enajstih letih po strani zaslužila še 636 tisoč evrov. Mesec dni več je zdržal minister iz SD za obrambo v Cerarjevi vladi Janko Veber, ki ga je državni zbor razrešil. Veber je po 201 dnevu moral zapustiti ministrski stolček, ker je naročil vojaškim obveščevalcem, naj analizirajo privatizacijo Telekoma Slovenije.
Komunikacija in stalna pripravljenost
Ministrica "ne izkazuje zadostne osebne odgovornosti za skupno delo" in "ne uresničuje oziroma bistveno prepočasi uresničuje nujne naloge v kulturi" je ob pozivu k odstopu ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar iz DeSUS zapisal Cerar. In Bizjak Mlakarjeva je po 577 dneh ministrovanja odšla. Skoraj 100 dni daljši mandat je dočakal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, ki je uradno odstopil iz osebnih razlogov. Po 656 dneh je zapustil mesto prvega finančnika v državi, neuradno zaradi afere profesorskih dodatkov za stalno pripravljenost.
Teroriziranje zaposlenih in lokalnih politikov
V vladi Marjana Šarca je rekorder glede na najkrajši čas trajanja mandata nekdanji minister za kohezijo Marko Bandelli, ki je prihajal iz stranke SAB. Šarec je Bandellija pozval k odstopu zaradi groženj ministra lokalnim politikom. Vladavina Bandellija, ki je danes poslanec, je trajala 66 dni. Po 136 dneh pa se je od Šarca moral posloviti kulturni minister Dejan Prešiček iz SD, ki so mu očitali neprimerno vedenje do zaposlenih.
Afera na dveh nogah
V vladi Šarca sta 187 dni preživela minister za okolje Jure Leben iz SMC in minister za zdravje Samo Fakin iz LMŠ. Medtem ko je zadnji odstopil zaradi osebnih razlogov, je Leban, ki je pred tedni ustanovil svojo stranko, moral oditi zaradi večjega števila afer. Na koncu je Lebna spodnesla afera maketa še iz časa vlade Mira Cerarja. Skoraj 100 dni več od Lebna je na položaju ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko preživel Iztok Purič iz SAB. Po 282 je odstopil zaradi osebnih razlogov.
V tretji Janševi vladi trije odstopi
Najkrajši čas ministrovanja v sedanji vladi Janeza Janše je zabeležila nekdanja prva dama DeSUS Aleksandra Pivec. Kmetijsko ministrstvo je po 233 dneh morala zapustit zaradi puča v lastni stranki. Po 306 dneh se je sredi epidemije poslovil minister za zdravje iz vrst DeSUSa Tomaž Gantar.
13