Torek, 8. 10. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Tajni načrt: kaj Hrvati in Rusi kuhajo Mercatorju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
57
Pred Mercatorjem, največjim slovenskim trgovcem, so spet ključni meseci, od katerih bo pomembno odvisna tudi prihodnost njegovih domačih dobaviteljev.
Na sedežu družbe Fortenova, naslednice Agrokorja, v Zagrebu namreč pripravljajo tajni načrt, ki bo Mercator dokončno privezal k največjemu hrvaškemu živilsko-trgovskemu koncernu. Skupino Mercator naj bi tako razbili na več različnih delov po posameznih državah. Po tem načrtu bi krovna družba Mercator iz Ljubljane ostala brez vseh vzvodov upravljanja svojih hčera na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Ti bi se v celoti prenesli v Zagreb.
Te informacije je v zadnjih dneh za Siol.net potrdilo več virov. Iz družbe Fortenova, ki jo vodi Fabris Peruško, na naša vprašanja o spremembah v upravljanju skupine Mercator včeraj niso odgovorili. Zanje sicer ne potrebujejo soglasja Mercatorjevih bank upnic, saj so njihova posojila vezana na krovno družbo v Ljubljani.
Kaj pomeni razkosanje Mercatorja? Nič dobrega.
Nesporno dejstvo je, da bi upravljavsko razkosanje Mercatorja:
- pomenilo njegovo dokončno zlitje v koncern Fortenova, ki bi prevzel nadzor nad denarnimi tokovi skupine Mercator;
- močno poslabšalo položaj slovenskih dobaviteljev. Ti bi se bili po novem o svojem položaju na policah Mercatorjevih trgovin v drugih državah nekdanje Jugoslavije prisiljeni pogajati v Zagrebu ali Beogradu.
To bi še okrepilo položaj močnejših regijskih igralcev med dobavitelji. Hkrati se bo na policah odprl prostor za posamezna hrvaška živilska podjetja iz koncerna, ki veljajo za zdravi del nekdanjega Agrokorja. V luči njihove pričakovane prodaje lahko prihodke najhitreje povečajo z okrepljeno prodajo svojih izdelkov na policah Mercatorja v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Za to imajo na voljo tudi veliko prostih proizvodnih zmogljivosti.
Fabris Peruško, prvi mož Fortenove
"Mercator je danes največji slovenski in regijski trgovec, ki je platforma za dolgoročni razvoj lokalnih in regionalnih dobaviteljev. Uspešna izvedena finančna in poslovna prenova Mercatorja pa je tisto, kar bo, o tem smo prepričani, cenil tudi novi lastnik pri vseh bodočih odločitvah," so včeraj sporočili iz Mercatorja.
Dejstvo: brez Mercatorja ni "novega Agrokorja"
Gre za načrt, za katerega so v Zagrebu teren začeli pripravljati že lani jeseni. Takrat je delo začela posebna skupina, zadolžena za iskanje "sinergijskih" učinkov med družbami nekdanjega Agrokorjevega koncerna. Že spomladi je pripravila projekt centralizacije poslovanja vseh družb v koncernu Fortenova. Predstavniki Mercatorja v njej niso sodelovali.
Nov pospešek je načrt dobil, ko so lastništvo Fortenove, "novega" Agrokorja, prevzele mednarodne banke in finančni skladi. Največja lastnica koncerna je ruska državna banka Sberbank, ki jo v tej zgodbi zanima zgolj poplačilo njenega 1,1 milijarde evrov vrednega posojila. Agrokorju ga je odobrila tik pred finančnim sesutjem koncerna v letu 2017.
Za to poplačilo je ključna finančna vzdržnost Fortenove, ki je v tem trenutku vprašljiva. Čeprav je hrvaški premier Andrej Plenković pred dnevi poudaril, da "bo prestrukturiranje Agrokorja eden od največjih političnih, ekonomskih in finančnih uspehov te vlade", je resnično stanje drugačno. Tudi za nova posojila namreč Fortenova plačuje osem- ali večodstotne obresti. S težavo poplačuje tudi dobavitelje, ki so že privolili v odpis dolgov.
Za sanacijo Fortenove je tako ključen Mercator. Brez njegovega denarnega toka - v prvih šestih mesecih ga je bilo za 80 milijonov evrov - se finančna konstrukcija Fortenove podre. S tem pa tudi računica ruskih bankirjev.
Kaj bo storila Slovenija?
Tudi zato je ključno vprašanje, ali in kako bo Slovenija zaščitila Mercator in njegov denarni tok. Poročali smo že, da ima za to na voljo močan vzvod - veto na izdajo soglasja za prenos Mercatorja, ki je uradno še vedno v lasti "starega" Agrokorja, na Fortenovo. S tem mora namreč soglašati vseh 56 bank upnic.
Ključno je vprašanje, ali in kako bo Slovenija zaščitila Mercator in njegov denarni tok. Na fotografiji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Medtem ko sta Nova Ljubljanska banka (NLB) in Abanka za prenos Mercatorja že prižgali zeleno luč, tega nista storili še dve instituciji v izključni lasti slovenske države: SID banka, ki ima za okrog 40 milijonov terjatev do Mercatorja, k temu pa je treba prišteti še za najmanj toliko izvoznih zavarovanj, in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka.
Po naših informacijah ne SID banka ne DUTB za zdaj ne nameravata izdati tega soglasja. Nervoza zato ne raste le v Zagrebu, kjer se že nekaj časa ne sprejemajo več ključne odločitve, povezane s Fortenovo (več o tem v okvirju), ampak tudi v Moskvi. Pri tem ruskim bankam pomaga tudi tamkajšnji politični vrh. Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je to vprašanje ob nedavnem obisku predsednika slovenske vlade Marjana Šarca že spravil na raven meddržavnih odnosov med Slovenijo in Rusijo.
Nov vzvod: globa "staremu" Agrokorju zaradi Costelle?
V tem času je slovenska stran dobila še en potencialno močan vzvod. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je namreč "staremu" Agrokorju izrekla 53 milijonov evrov globe, ker pri prevzemu družbe Costella, izpeljanem še v obdobju Ivice Todorića prek podjetja v Dubaju, ni priglasil koncentracije.
Ključno vprašanje je, kako bo AVK zavaroval terjatev do "starega" Agrokorja. Res je, da gre za družbo, ki je de facto v stečaju, zato denarja za plačilo globe nima. Toda domači varuh trga bi lahko od sodišča zahteval, da to "staremu" Agrokorju prepove razpolagati s svojim premoženjem Agrokorja v Sloveniji - torej tudi z delnicami Mercatorja. Te v tem primeru ne bi mogle pristati pod okriljem Fortenove.
Slovenska stran je dobila še en potencialno močan vzvod. Agencija za varstvo konkurence (AVK) pod vodstvom Andreja Matvoza je "staremu" Agrokorju izrekla 53 milijonov evrov globe.
Na AVK smo zato naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali in kakšne postopke so sprožili za zavarovanje te 53-milijonske terjatve ter ali so zanje že pooblastili državno odvetništvo. Odgovorili so nam s kratkim pojasnilom, da "izvajajo pristojnosti in ukrepajo v skladu s pooblastili, ki so ji podeljene v okviru zakonov". "Kako (bo) Agencija postopa(la) v predmetnem postopku, pa zaradi interesa postopka ne moremo podrobneje komentirati," so dodali na AVK, ki jo vodi Andrej Matvoz.
Ali bo državne interese torej zaščitilo državno odvetništvo? V tej instituciji so nam pojasnili, da jih AVK za zdaj še ni zaprosil za pomoč. Poleg tega tudi ne razpolagajo z dokumenti, na podlagi katerih je varuh konkurence Agrokorju odmeril globo.
Fortenova je sicer že konec avgusta Evropski komisiji priglasila namero koncentracije lastništva Mercatorja za Slovenijo in Hrvaško. Medtem ko se AVK ni odločil za ponovno presojo širših učinkov te povezave za trge, pa je to konec prejšnjega tedna storil srbski regulator trga. Pri tem je sporočil, da "bo presojal in ugotavljal pomembna dejstva in preostale elemente, na podlagi katerih bo sprejel odločitev o morebitnih ukrepih, potrebnih za zaščito konkurence".
Je Čizmić (spet) razjezil banke? Sam pravi, da ne.
Kolikšna težava pri reševanju Mercatorja je njegov predsednik uprave Tomislav Čizmić? V zadnjih mesecih se pojavlja več informacij o nekaterih domnevno spornih poslih, ki upravi Fortenova ponujajo razloge za njegovo zamenjavo. V Mercatorju jih zanikajo. Lani jeseni naj bi nejevoljo pri nekaterih bankah upnicah sprožila prodaja desetih trgovskih centrov, zdaj pa naj bile te slabe volje zaradi najnovejšega, 70 milijonov evrov vrednega refinanciranja posojil pri – ruski banki VTB.
Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja
To ne drži, zatrjujejo v Mercatorju. "Nasprotno, banke so pozdravile uspešnost refinanciranja pod bistveno boljšimi pogoji in brez dodatnih zavarovanj. Refinanciranje preostalih dolgov bo v skladu z našimi poslovnimi načrti, vsekakor pa se bo postopek začel pravočasno, najpozneje pa od 10 do 12 mesecev pred zapadlostjo obveznosti," so poudarili v Mercatorju.
Na zadnji dan lanskega leta je imel Mercator za okrog 650 milijonov evrov dolgov do bank, pri čemer je ta številka ob upoštevanju novega računovodskega standarda kar za 315 milijonov evrov višja. Pri tem poudarjajo, da se je razmerje med neto dolgom in denarnim tokom (EBITDA) s 14:1 znižalo na 6:1. "Mercator je v v zadnjih dveh letih bistveno znižal svoj dolg in bistveno zvišal EBITDA ter pri tem torej zelo uspešno sledil prenovljeni strategiji," so dodali v Mercatorju.
Perušku so upniki zvezali roke
Ključne odločitve, povezane z "novim" Agrokorjem, se že nekaj časa ne sprejemajo v Zagrebu. Novi lastniki hrvaški koncern obvladujejo prek verige podjetij, ustanovljenih na Nizozemskem. Iz statutov teh podjetij je razvidno, da ima uprava koncerna, v kateri sicer že sedijo predstavniki največjih upnikov, precej zvezane roke pri njegovem upravljanju. Pridobiti mora soglasje skupščine delničarjev za prodajo premoženja, vrednega več kot 50 milijonov evrov, večje prevzeme in dodatno zadolževanje.
57