Petek, 6. 5. 2016, 12.55
7 let, 3 mesece
T-2 zaradi malomarnosti bank dobil sodni boj z DUTB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
DUTB je izgubila v sodnem sporu s T-2 glede zavarovanja svojih terjatev, sporočajo iz podjetja Garnol, ki je do stečaja prejšnji mesec lastniško obvladoval telekomunikacijskega operaterja. Celjsko sodišče je odločilo, da terjatve DUTB niso zavarovane, ker NLB in Banka Celje zavarovanja nista vpisali v Ajpesov register.
Zgodba se nanaša na dve posojili, ki sta ju NLB in zdaj že nekdanja Banka Celje (od lani je pripojena k Abanki) leta 2007 oziroma 2009 odobrili posojili Zvon Ena Holdingu, za kateri je ta kot zavarovanje predložil zastavne pravice na delu optičnega omrežja T-2.
A sodišče je zdaj, kot navaja Garnol, odločilo, da terjatev ni zavarovana, ker banki zastavne pravice takrat nista vpisali v Ajpesov register neposestnih zastavnih pravic na premičninah. To pomeni, da ima Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je ob prenosu bančnih terjatev na slabo banko prevzela tudi terjatve obeh bank do Zvon Ena Holdinga oziroma T-2, večino terjatev nezavarovanih.
Še pet let za plačilo
Po navedbah Garnola je zavarovanih le za slab odstotek terjatev, katerih skupne višine Garnol ne navaja, na DUTB pa so nam povedali le, da odločitev sodišč ne komentirajo. V T-2 so lani po poročanju nekaterih medijev pojasnili, da terjatve bank skupaj znašajo 124,8 milijona evrov, po poročanju drugih medijev je imela samo DUTB lani za 150 milijonov evrov terjatev.
Za večji, nezavarovani del terjatev ima DUTB torej status navadnega upnika. Tem pa je T-2 v prisilni poravnavi obljubil poplačilo do leta 2021, kar pomeni, da rok za poplačilo še ni zapadel, sporočajo iz Garnola.
Lahko sodba T-2 pomaga iz stečaja? Odvetnik DUTB: Ne.
DUTB in T-2 imata sicer odprto še eno fronto. DUTB je skupaj z Banko Celje in TCK, Hypovim podjetjem za nestrateške naložbe, marca ponovno prepričala višje sodišče, ki je T-2 že tretjič (več o tem v spodnjem okvirju) poslalo v stečaj.
T-2 je v zvezi s tem vložil ustavno pritožbo, a ustavni sodniki do danes še niso odločili. Ali lahko sodba celjskega sodišča vpliva na potek tega postopka in morebitno tretjo razveljavitev stečaja?
Z DUTB so nam sporočili le, da odločitev sodišč ne komentirajo. Grega Peljhan iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan Prelesnik & partnerji, ki bančne upnice zastopa v sodnih postopkih glede stečaja T-2, nam je na to vprašanje odgovoril, da ta sodni spor ne glede na izid ne more vplivati na stečajni postopek, saj so stečaj zahtevali na podlagi drugih posojilnih pogodb. "Pri teh pa vsaj določena zavarovanja nesporno obstajajo in imajo naše stranke vsekakor položaj ločitvenega upnika."
Dve leti sodnega pingponga
Upniki so zahtevo za stečaj prvič vložili že maja 2014. Vse od tedaj se na sodiščih bije boj med upniki, ki imajo 107 milijonov evrov terjatev do telekomunikacijskega operaterja, ter lastnikom T-2.
Sodišče je prvič stečaj začelo septembra 2014, a je mesec dni pozneje višje sodišče sklep – in uvedbo stečaja – razveljavilo. Junija lani je novo zahtevo upnikov za stečaj zavrnilo že okrožno sodišče, višje sodišče pa je nato avgusta ugodilo pritožbi upnikov in T-2 drugič poslalo v stečaj.
Garnol se je pritožil na ustavno sodišče, kjer je dokazoval, da družba T-2 ni insolventna, kar je pogoj za začetek stečajnega postopka. Ustavno sodišče je septembra podjetje rešilo stečaja do izreka sodbe. V začetku lanskega novembra pa so ustavni sodniki razveljavili odločitev višjih sodnikov z razlago, da je bila podjetju kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja družbenikov. Višje sodišče namreč družbi ni omogočilo izjasnitve na pritožbo predlagateljev stečajnega postopka.
Ustavno sodišče je zadevo vrnilo višjemu sodišču v ponovno odločanje: višji sodniki pa so v začetku marca letos še tretjič odločili, da se začne stečaj.
