Stopa EU v krizo javnega dolga?

Na obzorju dve novi krizi Nenormalno delovanje finančnih trgov, predvsem nizke obresti, kažejo, da zadnja kriza še ni končana. Za njeno blaženje države najpogosteje uporabljajo javno zadolževanje, s katerim pomagajo zadolženemu zasebnemu sektorju.

Trenutno ekonomisti svarijo pred dvema novima kriznima balonoma. Prvi je delniški balon, pri katerem gre za pretirano vrednost delnic. Ta se že kaže s hitrim padanjem vrednosti delnic na borzah, na primer na kitajski. Drugi je balon prenapihnjenega javnega dolga.

Kaj je kriza javnega dolga? Kriza javnega dolga je splošno definirana kot ekonomske in finančne težave, povzročene zaradi nezmožnost države, da plačuje svoje javne dolgove. Te težave povzročita visoka zadolženost in nizka rast gospodarstva. Po nekaterih ocenah je javni dolg prevelik, ko dosega 90–100 odstotkov BDP. Pri taki zadolženosti države se zmanjša zaupanje finančnih ustanov v zmožnost odplačevanja dolgov. S padanjem zaupanja se cena zadolževanja poviša.

Višanje cene zadolževanja povzroči še manjšo vzdržnost visokega javnega dolga in hkrati podraži tudi zadolževanje zasebnega sektorja. Država težje da bančne garancije za zadolževanje bank, zato banke dražje prihajajo do denarja. Banke tako težje posojajo denar zasebnemu sektorju, kar škoduje rasti gospodarstva.

Velik adut za boj proti krizi porabljen V času krize se močno zmanjša zasebno povpraševanje. Države zmanjšanje zasebnega povpraševanja rešujejo s tem, da večajo državno potrošnjo z večanjem proračunskega primanjkljaja oziroma zadolževanjem. Možnost zadolževanja države je močno orožje v boju proti krizi, ki pa ga je večina držav EU zaradi visokega javnega dolga že izgubila.

Grčija z najvišjim, Estonija najnižjim javnim dolgom med članicami EU

V EU je najbolj zadolžena Grčija, katere javni dolg je konec leta 2014 znašal 177,1 odstotka njenega BDP. Med članicami EU je šest držav z javnim dolgom, višjim od tega, kar ustvarijo, torej višjim dolgom od njihovega BDP. V EU najdemo 16 držav z javnim dolgom, višjim od 60 odstotkov BDP, kar je meja, postavljena v maastrichtskem sporazumu.

Zadnja tri leta zadolženost najhitreje naraščala na Cipru, sledi Slovenija Od leta 2011 do konca leta 2014 se je javni dolg v EU dvignil za 5,9 odstotne točke BDP. Kar v 13 članicah EU je javni dolg naraščal hitreje od grškega, kjer je v zadnjih treh letih narastel za 5,8 odstotne točke BDP. Od leta 2011 se je javni dolg najbolj povečal na Cipru, za 41,5 odstotne točke, v Sloveniji, za 34,4 odstotne točke, v Španiji, za 28,5 odstotne točke, in na Hrvaškem, za 21,3 odstotne točke BDP. V tem časovnem obdobju je svoj dolg kot odstotek BDP zmanjšalo sedem članic EU. Najbolj Poljska, za 4,7 odstotne točke, Madžarska, za 4,1 odstotne točke, in Nemčija, za 3,2 odstotne točke BDP.

Potreba po iskanju novih rešitev za boj s krizo Gonilo rasti BDP sta zasebna in javna potrošnja, a se ti v večini držav EU ne povečujeta. Na rast zasebne potrošnje bi morala vplivati manjša brezposelnost v državah EU. Na žalost se brezposelnost v večini primerov zmanjšuje z začasnimi službami, te pa ne spodbujajo opaznega večanja potrošnje. Zasebni dolgovi so se zmanjšali na račun večanja javnega dolga, skupni dolg pa je le malo nižji kot pred nastopom finančne krize.

Tako smo se znašli v začaranem krogu. Dolgovi so še vedno previsoki, da bi spodbudili solidno gospodarsko rast. Z nizko gospodarsko rastjo težko poplačaš visoke dolgove. Dolgoročno to ni vzdržno, zato bo treba dolgove reprogramirati oziroma v določenih primerih tudi odpisati (npr. v Grčiji). Druge države bodo morale dolgove zmanjševati z novimi davki, kot je davek na premoženje. Za številne članice EU bo treba najti nove načine za odplačevanje dolga in poiskati drugačne načine ustvarjanja denarja kot z dolgovi.