Torek, 1. 8. 2017, 3.59
7 let, 2 meseca
Štefanec brska po slabi banki, a o tem nihče ne ve nič
Zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) znova preiskuje Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko?
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskuje sume domnevnih nepravilnosti pri lanski pripojitvi dveh propadlih bank, Factor banke in Probanke, k Družbi za upravljanje terjatev bank.
To informacijo so nam potrdili na KPK, kjer so pojasnili, da so postopek uvedli na lastno pobudo. Sprožili so ga aprila 2016, ko so pregledovali poslovanje DUTB.
A sam postopek komisije je zavit v tančico skrivnosti. Na ministrstvu za finance, ki je vladi v začetku lanskega leta predlagalo pripojitev obeh bank k DUTB, so nam zatrdili, da o njem uradno ne vedo nič. Kljub temu so to informacijo sami razkrili v poročilu o opravljenem nadzoru nad DUTB, ki so ga poslali vladi.
Preberite še:
-> Razkritje Siol.net razburilo politiko: pozivi k odstopu guvernerja Jazbeca
-> Finski Che Guevara ugasnil podjetje, kamor je DUTB nakazovala denar
DUTB: Obrnite se na ministrstvo …
Kaj torej komisija, ki jo vodi Boris Štefanec, sploh išče? In kaj ji je uspelo ugotoviti v 15 mesecih?
Očitno še nič. Na DUTB so nam pojasnili, da jim komisija "ni ničesar očitala, ampak zgolj zahtevala dokumentacijo in pojasnila". "Do današnjega dne od KPK nismo prejeli nikakršnih ugotovitev in sklepov," so razložili ter poudarili, da za preiskavo sploh niso pravi naslov. Šlo je namreč za odločitev, ki jo je sprejela vlada, so opozorili na DUTB, ki jo kot glavni izvršni direktor vodi Imre Balogh.
… tam pa pravijo, da o tem ne vedo nič
Na ministrstvo za finance, ki je pristojno za DUTB, smo zato naslovili več vprašanj:
1. Ali lahko potrdite, da KPK vodi postopek v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri postopkih pripojitve Probanke in Factor banke k DUTB?
2. Ali lahko potrdite, da preiskuje tudi druge domnevne nepravilnosti pri poslovanju DUTB? Ali ste te nepravilnosti zaznali tudi sami pri rednem spremljanju dela DUTB oziroma ali ste o njih obveščeni prek neizvršnih direktorjev DUTB?
3. Katere nepravilnosti vam očita KPK?
4. Ali je KPK na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije že zahteval dokumentacijo in pojasnila o pripojitvi omenjenih bank k DUTB?
5. Ali ste se pred KPK že izrekli o dejstvih in okoliščinah, povezanih z očitki?
Odgovorili so nam s kratkim pojasnilom, da jih "KPK glede omenjenih postopkov ni kontaktirala, zato tega ne moremo komentirati".
Kaj komisija počne več kot leto dni?
Tudi na KPK so s pojasnili skopi. "Ker postopek še ni končan, vam do zaključka obravnave ne moremo posredovati dodatnih informacij, vezanih na vsebino in postopke te preiskave," so poudarili. Tudi dokumentacijo, ki jo potrebuje, ima komisija že več kot leto dni, saj jo je pridobila že pri prvotnem pregledovanju poslovanja DUTB.
Na vprašanja, katere sume nepravilnosti pri pripojitvi obeh bank preiskujejo, ali so opravili kakšne razgovore oziroma poizvedovanja pri vladi oziroma DUTB in kdaj bodo predvidoma končali postopek, na DUTB niso odgovorili.
Vlada je sklep o poenostavljeni pripojitvi Factor banke in Probanke k DUTB sprejela februarja lani. Obe banki, ki sta bili od septembra 2013 v postopku nadzorovane likvidacije, sta izgubili licenco in varčevalcem vrnili depozite. Večina zaposlenih v obeh bankah se je skupaj s preostankom premoženja obeh bank preselila pod okrilje DUTB.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je bila v času pripojitve obeh bank k DUTB še državna sekretarka.
Je KPK uvedel postopek zaradi članka na Siol.net?
A že dva meseca pozneje smo na Siol.net razkrili, da bo ta operacijo slabo banko drago stala. Z njo je namreč ustvarila 50 milijonov evrov dodatne izgube, zaradi česar je njen upravni odbor državo prosil za dokapitalizacijo, saj bi v nasprotnem primeru DUTB grozila insolventnost.
Čeprav so na ministrstvu za finance in DUTB sprva naše poročanje zanikali, je država v zadnjih dneh lanskega leta v slabo banko vplačala dodatnih 50 milijonov evrov kapitala.
S temi 50 milijoni evrov je DUTB deloma predčasno poplačala posojilo, ki ga je pri slovenskih bankah najela decembra lani za refinanciranje obveznice, izdane decembra 2013, torej v času zaostrenih razmer mednarodnih na finančnih trgih.
Ali je KPK postopek uvedel prav zaradi poročila, ki smo ga razkrili na Siol.net in v katerem je upravni odbor DUTB vlado opozoril pred nekaterimi tveganji, povezanimi s pripojitvijo, ni znano. A to je zelo verjetno, saj začetek postopka sovpada z objavo našega članka.
Kdo bo novi član upravnega odbora DUTB?
V upravnem odboru DUTB ob Juhartu sedijo še trije neizvršni direktorji: Mitja Križaj, Juan Barba Silvela in Janez Širovnik.
Zadnjemu se v kratkem izteče mandat. Širovnik, dolgoletni direktor družbe SIP Šempeter, je bil v DUTB imenovan jeseni 2015 na predlog ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška.
V upravnem odboru Miha Juhart vodi kadrovsko komisijo, ki trenutno odloča o tem, kdo bosta nova izvršna direktorja DUTB. Do zdaj sta to nalogo opravljala Janez Škrubej in Aleš Koršič.
Vse preiskave slabe banke
Gre za le eno v seriji preiskav nepravilnosti v DUTB:
- KPK je že januarja 2014, ko je komisijo še vodil Goran Klemenčič, uvedel preiskovalni postopek v primeru DUTB. Pozneje je ugotovil, da so tam za zunanje izvajalce od ustanovitve do januarja 2014 porabili 12 milijonov evrov. Opozoril je tudi na sume nasprotja interesov in presodil, da je izvedba nekaterih pogodbeno opravljenih in plačanih storitev nekaterih svetovalcev sporna.
- Podobno je leta 2015 ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je opozorilo še na pomanjkljive specifikacije opravljenih del, dvojna plačila za iste storitve in sume fiktivnih računov.
- Ugotovitve je predalo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki je oktobra 2015 v prostorih DUTB izvedel hišno preiskavo in pozneje ovadil nekdanje vodilne.
- Decembra istega leta je NPU obiskal tudi poslanca SDS Andreja Širclja, nekdanjega člana upravnega odbora DUTB, zaradi suma njegove vpletenosti v sklepanje fiktivnih pogodb in prikrojevanja njihovih datumov za preteklost. Preiskava stoji, ker ustavno sodišče še vedno ni odločilo o tem, ali lahko kriminalisti uporabijo dokaze, ki so jih zbrali v državnem zboru.
- Novembra 2016 je računsko sodišče ugotovilo, da DUTB ni imela meril za prenos terjatev iz državnih bank.
- Računsko sodišče še vedno preiskuje DUTB. Sklep o revidiranju poslovanja DUTB v letih 2014 in 2015 je računsko sodišče izdalo že januarja lani. Osnutka revizije še ni spisalo. Spomladi so imeli na slabi banki več sestankov z državnimi revizorji, ki so jih zanimali postopki prodaje nepremičnin na DUTB.
- Do konca aprila je DUTB zaznala nepravilnosti v 66 primerih in sprožila interne preiskave.
Država se otepa nadzora nad DUTB
Poročilo ministrstva za finance o nadzoru nad DUTB sicer ne razkriva pomembnejših podrobnosti o poslovanju institucije, ki jo je država ustanovila za odprodajo slabega premoženja bank.
V dokumentu je mogoče najti le splošne podatke, ki jih slaba banka tako ali tako objavlja sama – o prihodkih (20,3 milijona evrov v prvem trimesečju), višini poplačanih posojil, prilivih pri upravljanju premoženja (112 milijonov evrov do konca marca 2017), pripravi finančnega načrta do leta 2022 in številu zaposlenih (156 v aprilu).
Skoraj polovica poročila ni javno dostopna. Čeprav je ministrstvo za finance s spremembami zakonodaje dobilo dodatna pooblastila, da lahko zahteva tudi poročila o konkretnih poslih DUTB, o teh v dokumentu ni sledu. Ostaja vtis, da se ministrstvo otepa konkretnejšega nadzora. Pri tem se sklicuje na mednarodne institucije, ki opozarjajo, da mora biti delovanje DUTB ločeno od političnih navodil in interesov.
8