Četrtek, 31. 10. 2019, 19.26
5 let
Sporne vetrnice: domačine bi dobesedno pregnali z domov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,81
50
Potem ko so se pregrešno dragim, predvsem pa nepotrebnim investicijam, ki bi uničile slovenske Brkine, po robu odločno postavili domačini, so se zdaj oglasile še okoljevarstvene organizacije. Pred komaj dvema letoma ustanovljeno podjetje Eolka, ki je imelo še lani komaj 900 evrov prometa in 600 evrov izgube, bi v Brkinih namreč postavilo sedem novih 150-metrskih vetrnih elektrarn.
Sedem betonskih vetrnic bi postavili med Artvižami, Rodikom in Mršami v Brkinih, od koder seže pogled od Triglava do hrvaške gore Učka in Piranskega zaliva. Za postavitev betonskih kolosov so v podjetju že pridobili gradbena dovoljenja, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu. Država je dvignila roke, češ, da v zasebne investicije ne posega, in to kljub temu, da so vse glasnejši namigi, da gre v ozadju za pranje denarja.
Domačine bi zaradi vetrnic pregnali z domov
Domačine bi zaradi vetrnic celo pregnali z domov, so poročali na Planetu. "Če pogledate, so hiše razmeroma blizu. Ko bom stopila ven, bom imela pet vetrnic na desni in dve na levi. Zelo bomo izpostavljeni," poudarja namestnica predsednika krajevne skupnosti Artviže Martina Drožina.
Le streljaj od starodavne cerkvice bi se vrtelo sedem 150-metrskih vetrnic, ki so večje od prve v Senožečah.
Gradnja bi prekinila tudi eno od kolesarskih poti, na najvišji točki Brkinov pa bi se pašniki, kamor se turisti zatekajo po svež zrak in čisto vodo, znašli sredi industrijske cone. "Čeprav ni nobene druge turistične ponudbe v vasi kot le razgled in naša pitna voda, smo na to res ponosni. V resnici ljudje hodijo gor samo zaradi razgleda, miru, tišine in narave," je dejala domačinka Tjaša Dujmovič.
Izsekali bi za sedem nogometnih igrišč gozdov
Le streljaj od starodavne cerkvice bi se vrtelo sedem 150-metrskih vetrnic, ki so večje od prve v Senožečah. Zavzele bi površino sedmih nogometnih igrišč, gozdove pa bi uničili. Uradnih informacij o projektu vaščani še niso dobili. Predsednik krajevne skupnosti, ki naj bi od vetrnic na svoji zemlji prejel okoli deset tisočakov letne rente, vztraja, da jih bo v primeru zavrnitve država preprosto obšla in projekt izpeljala po svoje.
"Glede rent smo gledali, da bi tudi vas kaj dobila. Dana je bila obljuba, da če bo projekt šel naprej, da bo lahko tudi vas dobila določeno rento, niti ne majhno. Omenjala se je tudi zastonj elektrika. Če bo prek državnega načrta, pa bosta vas in občina najbrž izviseli," je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Artviže Darko Škerjanc.
Investitor brez referenc, okoljevarstveniki napovedujejo upor
A podjetje Eolka, ki je bilo pred dvema letoma ustanovljeno prav z namenom razvijanja vetrnih elektrarn, v posel vstopa z negativnim kapitalom in brez referenc. "Za te vrste podjetij je povsem normalno, da v času projektiranja še nimajo dobičkov. Projekt bomo financirali z lastnimi sredstvi in s pomočjo posojil," zatrjuje direktorica Eolke Lea Šuligoj.
Domačine bi zaradi vetrnic celo pregnali z domov, so poročali na Planetu.
Okoljevarstvenik Gorazd Pretnar iz Alpe Adria Green (AAG) postavitev vetrnic medtem enači s kriminalom in napoveduje, da bodo projekt preprečili z najemom ključnih parcel, čez katere bo treba razširiti ceste, ki vodijo do lokacij. "Vemo, da ustava ščiti lastnino in najemnike, imamo dovolj dobro pravno zanko, s katero lahko ustavimo zadevo," je poudaril Pretnar.
Država je postavljanje vetrnic prepustila zasebnikom, regulative pa ni, opozarja Tomaž Ogrin iz AAG: "Pritisk proizvajalcev vetrnic na politiko je tako močan, da ne dopušča predpisov, ki bi na primer zahtevali, da je taka vetrnica pet kilometrov oddaljena od naselja. Če imate skupino, pa se ti učinki še ojačajo." In ravno tega se bojijo domačini v Artvižah, ki so se po dolgih letih izseljevanja spet začeli vračati domov, so še poročali na Planetu.
50