Petek, 18. 3. 2022, 11.40
2 leti, 6 mesecev
So naši prihranki v nevarnosti?
Vrednost naših prihrankov kopni hitreje kot lanski sneg. Morda so številke na računu iste, ampak vrednost tega denarja je z vsako podražitvijo nižja. Razlog za to lahko najdemo v siloviti rasti cen skoraj vsega v zadnjem letu. Inflacija, ki je bila v preteklih letih pod nadzorom, je bila v zadnjem letu najvišja po letu 2008.
Statistična inflacija na letni ravni je tako v februarju znašala kar 6,9 odstotka.
Jasno je, da statistika obrača številke tako, da jih predstavi na tak način, kot želi.
V realnosti smo rast cen občutili veliko bolj intenzivno.
K temu je največ pripomogla rast cen energentov. K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 odstotka); električna energija se je podražila za 15 odstotkov, plin za 25,6 odstotka, tekoča goriva za 10,3 odstotka in toplotna energija za 52,1 odstotka.
Februarja smo zaznali 1,4-odstotno mesečno rast cen (prejšnji mesec 0,4-odstotno). Inflacijo so najbolj, vsak za 0,3 odstotne točke, zvišali dražja hrana (za 2,1 odstotka), električna energija (za 8,4 odstotka) in počitniški paketi (za 10,4 odstotka). Medtem se je koruza podražila za 31,5 odstotka, pšenica pa za kar 66,3 odstotka. Kar se bo opazilo šele pri podatkih v naslednjih mesecih.
Nekaj teh podražitev je posledica zapiranja gospodarstev zaradi ukrepov za omejevanje pandemije.
Zmanjševanje proizvodnje je vplivalo na zmanjšanje ponudbe izdelkov na trgu, kar je vodilo v rast cen.
Hkrati EU in ZDA v obtok še vedno pošiljata dodatne količine denarja, ki na strani povpraševanja prav tako vplivajo na rast cen.
Potem pa imamo tukaj še vojno med Ukrajino in Rusijo, ki sta veliki izvoznici hrane in energentov v Evropo. Ustavitev dobave iz teh držav bo najverjetneje povzročila še večji primanjkljaj ponudbe in s tem še večjo rast cen.
Do zdaj je skoraj vsaka vojna povzročila inflacijo in malo verjetno je, da je ta ne bi.
Več kot nam je uspelo privarčevati, večja škoda nastaja
Privarčevanih 15 tisoč evrov v enem letu izgubi približno 1.500 evrov, kar je več kot ena povprečna slovenska neto plača. Seveda to velja ob 10-odstotni inflaciji, vidimo pa lahko, da cene v zadnjem času rastejo precej bolj intenzivno.
Kolone vozil pred bencinskimi servisi pred vsako podražitvijo odražajo bolj realno sliko kot statistična inflacija.
Zdaj pa si predstavljajte, kako to vpliva na vrednost 150 tisoč evrov. To je znesek, ki za večino Slovencev pomeni leta, morda desetletja odrekanj. In ta znesek samo zaradi inflacije v le enem letu izgubi 15 tisoč evrov. To pa je že manjši avtomobil.
Če se inflacija ne ustavi, pa lahko naslednje leto odnese še en avtomobil in leto zatem še enega.
Inflacija je davek, ki ga plačujemo zaradi divjega tiskanja denarja v zadnjih dveh letih in omejene ponudbe na trgu. Čeprav so nas guvernerji centralnih bank poskušali prepričati, da gre le za prehoden pojav, se zdi, da je realnost precej drugačna.
V podjetju E-titanex so za vas pripravili brezplačno e-knjigo "Kako se zavarovati pred inflacijo", kjer si lahko preberete:
- Zakaj se spopadamo s tako visoko rastjo cen?
- Se lahko zgodi hiperinflacija in kaj bi to pomenilo za naše prihranke?
- Kako zaščititi svoje prihranke pred inflacijo in izgubo vrednosti?
KAKO ENERGETSKO ODVISNA JE SLOVENIJA?
Vsa Evropa je energetsko odvisna od preostalega sveta. Iz Rusije uvozimo 27 odstotkov vse surove nafte, 41 odstotkov vsega zemeljskega plina in kar 47 odstotkov trdih goriv, kot je premog.
Vse to potrebujemo za ohranjanje življenjskega standarda, na katerega smo navajeni.
Ta velika energetska odvisnost od enega ponudnika pa lahko pomeni še veliko višjo rast cen v naslednjih mesecih in morda celo letih.
V primeru, da ta ponudnik preneha dobavljati energente, jih bo Evropa primorana uvoziti od drugod, kjer pa so cene že višje.
Ko se bo povečalo povpraševanje po teh že tako dražjih energentih, bodo še dodatno rasle tudi njihove. Rast cen energentov bi lahko imela na koncu zelo velik vpliv tako na inflacijo kot na življenjski standard vseh Evropejcev.
Rast cen energentov se že odraža v inflaciji v proizvodnih stroških, kar pomeni, da se bo ta povečan strošek energentov preselil tudi na druge izdelke in s tem povzročil nadaljnjo rast cen. Italija že poroča o najvišji rasti proizvodnih stroškov v zgodovini, saj so ti v samo enem letu zrasli za kar 32,9 odstotka.
Če torej upoštevamo inflacijo in možnost, da cena soda nafte doseže 250 dolarjev, kot jo je leta 2008, potem bi to lahko pomenilo, da bomo za liter goriva morali odšteti med tri in štiri evre. To pomeni, da bomo za poln tank goriva odšteli med 150 in 200 evrov. V sosednji Italiji liter bencina že zdaj stane 2,40 evra.
Denar, ki nam ga je uspelo privarčevati, bo vreden veliko manj!
Kako torej zaščititi svoje prihranke?
Če bo naš denar samo ležal na banki, kjer so obresti skoraj nične, bo njegova kupna moč samo upadala.
To je dejstvo, ki ga v obdobju tako visoke inflacije ne smemo spregledati.
Rešitev so naložbe, ki imajo višji donos, kot znaša inflacija
V preteklosti so se za najboljšo rešitev pred inflacijo izkazale naložbe v nepremičnine, delnice in delno tudi zlato. Vse tri omenjene naložbe pa imajo tudi precej pomanjkljivosti, predvsem v teh časih.
Le redki delniški skladi ustvarjajo 30-odstotne (in višje) donose na letni ravni, obvezniški skladi praviloma prinesejo še precej manj, nepremičnine pa dolgoročno gledano ne ustvarijo več kot petodstotnega letnega donosa.
Če ne delnice, nepremičnine in zlato, kaj torej?
V preteklosti je zlato veljalo za najbolj zanesljivega hranilca vrednosti, v modernih časih pa so se začele kazati njegove pomanjkljivosti, hkrati pa so se na trgu pojavile bolj zanimive in donosnejše alternative, kot so na primer bitcoin in druge kriptovalute, povezane z decentraliziranim finančništvom.
Ravno bitcoin v zadnjem obdobju vse bolj intenzivno prevzema funkcijo hranilca vrednosti, saj je podobno kot zlato, količinsko omejen in ga nikoli ne bo več kot 21 milijonov.
Ker je njegova količina programsko omejena, se nihče ne more domisliti, da bi ga ustvaril iz nič in ga tako razvrednotil, v primerjavi s tem, kar zdaj počnejo ZDA in EU s čezmernim tiskanjem denarja. To pa pomeni, da je bitcoin lahko zelo zanimiva zaščita pred inflacijo.
Ima pa bitcoin v primerjavi z zlatom eno zelo veliko prednost.
Lahko ga je kupiti, prodati, z njim plačevati in ga hraniti na varnem.
Lahko rokovanje in njegova količinska omejenost privabljata tako podjetja kot posameznike.
Med naložbami z ogromnim donosom, ki so v tujini zelo priljubljene, v Sloveniji pa včasih kar malo spregledane, so ravno kriptovalute.
To so donosi, kot se jim zgoraj omenjene naložbe ne morejo niti približati. So donosi, ob katerih vprašanje inflacije skoraj zbledi.
"Ampak kriptovalute so tvegana naložba!" Res je, ampak tvegana je lahko prav vsaka naložba.
Kratkoročna volatilnost kriptovalut je višja kot pri nekaterih drugih naložbah, vendar če pustimo denar stati na banki, bomo zagotovo z njim izgubljali vsaj 10 odstotkov na letni ravni. Na drugi strani bitcoin kljub volatilnosti v obdobju štirih let nikdar ni izgubil vrednosti.
Korekcija, ki se je zgodila kriptotrgu v začetku leta, ni nekaj, zaradi česar bi se morali bati vlaganja v kriptovalute. Kvečjemu je to priložnost za nakup po nižjih cenah in tako še višje donose v prihodnje.
Inflacijski učinki vojne za zdaj še niso znani, a če zaupamo zgodovini, jih lahko pričakujemo.
Zato je nujno zaščititi vsaj del svojih sredstev pred morebitnimi posledicami.
Seveda pa to ni naložba za špekulante, ki bi radi na hitro zaslužili.
To je naložba, ki lahko največ prinese tistim, ki bodo vlagali za nekaj let in tako trgu dali priložnost, da ustvari obrestno obrestne donose začetne naložbe.
Kako zmanjšati tveganje naložbe v kriptovalute?
Vsi poznamo pregovor, da ne smemo vseh jajc nositi v eni košari. To pomeni, da je pametno naložbo v kriptovalute razpršiti na več primernih kriptovalut in ne vsega staviti na enega konja.
Toda, katere kriptovalute izbrati?
Kako izbrati tiste, ki imajo velik potencial za rast, so likvidne in hkrati obstaja velika verjetnost, da bo njihova uporabna vrednost v prihodnje še rasla?
Za to so potrebne natančne analize projektov, ki stojijo za posameznimi kriptovalutami, in analize ekip, ki jih razvijajo. Potrebni so številni znanja in izkušnje.
Kako lahko nekdo, ki s kriptovalutami nima veliko izkušenj, razmeroma varno vstopi na ta trg?
Verjetno daleč najbolj preprost in uporaben način je zadeve prepustiti strokovnjakom, usposobljenim za to. Tako kot popravilo električne napeljave zaupamo električarju, ne vodovodnemu inštalaterju.
V podjetju E-titanex so pripravili košarico kriptovalut, ki je zaradi razpršenega tveganja varnejša kot naložba v eno valuto ali kovanec.
Za košarico stoji ekipa slovenskih strokovnjakov z več kot 15 leti izkušenj na finančnih trgih. Takšno košarico so prvič ponudili vlagateljem že leta 2018 in od takrat je ustvarila 2.721-odstotni donos.
Naložba v tak strokovno izbran nabor kriptovalut je povsem preprosta.
Na spletni strani izpolnite obrazec in pomagali vam bomo odpreti vaš lasten kriptoračun, ki bo sledil naboru kriptovalut v naši košarici.
Na svoj račun potem nakažete sredstva, ki jih želite vložiti v kriptovalute, potem pa analizo, nakup in prodajo kriptovalut v košarici prepustite upravljavcu, usposobljenemu za to.
Čeprav je priporočeno v kriptovalute vlagati za nekaj let, saj je to najučinkovitejše zdravilo za nihanja na trgu, vam ta naložba vseeno omogoča, da so vam vaša sredstva na voljo 24 ur na dan.
Ko se odločite svojo naložbo unovčiti, si sredstva preprosto izplačate na svoj transakcijski račun.
Dejstvo je, da vam je nedavna korekcija na kriptotrgu omogočila, da zdaj vlagate po nižjih cenah kot lani v obdobju rekordnih vrednosti.
To pa vam hkrati daje tudi možnost za višje donose.
Odločitve, ki jih boste sprejeli v naslednjih dneh in mesecih, bodo močno vplivale na vašo finančno prihodnost.
Naše mnenje je, da je pametno ukrepati po vzoru velikih podjetij in profesionalnih vlagateljev in vzeti finančno prihodnost v svoje roke. Seveda pa je dobro, da imate pri tem strokovno pomoč.
Kliknite na povezavo in se prijavite na brezplačen posvet z enim izmed strokovnjakov pri podjetju E-Titanex in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vašo naložbo.
Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Vsebina ni priporočilo, ponudba ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjeno informiranju. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih podatkih. E-TITANEX OÜ ne odgovarja za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so vsebovani v tem članku in si pridržuje pravico do napak. Vsi podrobni podatki so v dokumentih, ki so na razpolago na spletu.
Naročnik oglasnega sporočila je E-Titanex Öu.