Slovenski turisti na Hrvaškem še nikoli niso bili tako zahtevni, kot so zdaj

Goran Blažić, doma iz Crikvenice, je že dvanajst let direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. Lahko bi rekli, da je klasični primer prehojene poti v turizmu od spodaj navzgor. Pred službo v Ljubljani je bil član uprave velike hotelske hiše Jadran Crikvenica z več kot 15 hoteli in kampi ter 800 zaposlenimi, manjšega turističnega podjetja, hotela, začel pa je kot nosač in receptor. "Mi smo z morja, kje naj delamo drugje kot v turizmu," pristavi.

Tako pred bližajočo se glavno turistično sezono na Hrvaškem razmišlja Goran Blažić, direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani. "Številke veliko povedo. Lani smo imeli več kot milijon 200 tisoč obiskovalcev iz Slovenije, ki so pri nas ustvarili več kot sedem milijonov 600 tisoč nočitev. Zato se seveda zelo resno pripravljamo tudi na t. i. predsezono, v kateri imajo slovenski gostje pomemben delež."

Kakšna so torej vaša pričakovanja za veliko noč in prvomajske praznike? Slovenci med veliko nočjo ne potujete veliko. Bolj gre za prvomajske praznike, ko se združita dva konca tedna, v tem obdobju že tradicionalno pričakujemo več kot 80 tisoč slovenskih turistov na Hrvaškem.

Ali bodo kakšne posebne novosti, kakšna nova pravila, o katerih bi morali biti poučeni slovenski turisti pred novo sezono? Kakšnih posebnosti ni oziroma jih je veliko manj, kot jih je bilo pred vstopom Hrvaške v EU. Enkrat se je še treba ustaviti na meji in pokazati osebno izkaznico ali potni list, a vse to zahteva veliko manj časa kot prej. Tudi glede hrane in drugih stvari, ki jih lahko imate s seboj, ni kakšnih posebnih pravil. Vse, kar velja za EU, zdaj velja tudi za Hrvaško.

Kako je vstop Hrvaške v EU vplival na turistično panogo? Izjemno dobro. Lani vseh učinkov še nismo zaznali, saj smo se EU priključili šele 1. julija. Prvi večji učinki, sodeč po informacijah s tujih trgov, skandinavskega, nemškega, avstrijskega, ki so naši tradicionalni trgi, pa se že kažejo: imamo več rezervacij kot lani. Odlične rezultate pa pričakujem tudi s slovenskega trga. Svet nam bolj zaupa, saj zdaj vedo, da tudi Hrvaška izpolnjuje pravila, ki veljajo v EU.

Ali pred začetkom sezone za ponudnike turističnih storitev pripravljate kakšna priporočila glede oblikovanja cen ali to prepuščate trgu? Cene so eden od najpomembnejših elementov za vsakega podjetnika, zato nihče ne dovoli in tudi ne bi bilo dobro, da bi se vmešavali v ta pomemben del poslovanja. Ampak trg to dobro rešuje samodejno. Vsi tisti, ki so pri tem grešili, zagotovo nimajo dobrih poslovnih rezultatov. Nekateri pri nas so se že naučili, da morajo biti glede cen zelo previdni. Ker spremljajo, kaj se dogaja na konkurenčnih trgih, in ker je od tega neposredno odvisna zasedenost turističnih zmogljivosti.

Ali lahko torej sklepamo, da letos ne bo podražitev trajektov, cestnin …? Prepričan sem, da tega ne bo. Kar zadeva trajekte, se zavedamo, da so kar dragi in da so njihove cene grozile otočnemu turizmu. Enako velja za cestnine.

Na katere goste v Sloveniji najbolj ciljate? Pripada nam tako velik del slovenskega trga, da je o tem težko govoriti. Po nekaterih statistikah je od 60 odstotkov Slovencev, ki potujejo, usmerjenih na Hrvaško. Gre za mlade in družine z otroki, ki jih morda najbolj zanimata naše sonce in morje, prav tako je veliko starejše populacije in delovno aktivnega prebivalstva, ki so bolj usmerjeni k razgibanim, aktivnim počitnicam, h kolesarjenju, plezanju, potapljanju itn.

Koliko slovenskih turistov pričakujete letos na Hrvaškem, predvsem na obmorskih destinacijah, kamor jih prihaja največ? Seveda želimo preseči lanske številke, a bi bili zelo zadovoljni tudi, če bi se le ponovile, ker so res velike. Na slovenski trg vstopa tudi naša konkurenca: Turčija, Grčija, Nemčija, Avstrija računajo na pomemben delež slovenskih gostov. Tega se zavedamo, zato veliko delamo na promociji v najrazličnejših oblikah.

Koliko letno vlagate v promocijo na slovenskem trgu? Okrog 250 tisoč evrov. V to spada tudi strošek naše pisarne, ki smo jo odprli že pred dvanajstimi leti in je seveda tudi neka vrsta naložbe. Prav zaradi spoštovanja do slovenskih gostov, kot dokaz, da so za nas pomembni in da imajo ustrezen servis za informacije o naši turistični ponudbi.

Ali to pomeni, da tudi skrbno proučujete profil slovenskega turista? Katere so tiste lastnosti in poteze, ki jih vidite kot najbolj značilne za slovenske turiste? Slovenski turist je zelo zahteven. To dejstvo nam je tudi pomagalo pri dviganju ravni našega turizma. Ni pripravljen plačati nečesa, kar ni vredno te cene. Morda malo več kot preostali gostje iščejo pravo vrednost za denar, ki ga namenijo. In to je dobro. Vsekakor so slovenski gostje tisti, ki v veliki meri vplivajo na kakovost našega turizma.

Kakšen je delež slovenskih turistov, ko gre za tip namestitve, glede na to, ali se odločajo za hotele, apartmaje, kampe? Veliko slovenskih gostov kampira, ta delež je več kot 30 odstotkov. Kampiranje ne pomeni, da gre za goste, ki manj trošijo, ampak več, so pa radi sproščeni in blizu morja, v okolju, ki je zanje pristno. To so gostje, ki zelo cenijo čistočo, ekološke standarde, ki jih v zadnjem času vedno bolj spoštujemo. Tretjina se jih odloča za zasebne namestitve oziroma apartmaje, potem pa sledijo hotelski gostje, predvsem v predsezoni in posezoni.

Kako pa so za Slovence zanimive preostale oblike turizma na Hrvaškem, termalni, mestni, skratka, kontinentalni turizem? V notranjosti Hrvaške se razvija kakovostna turistična ponudba, ki temelji na avtohtonih proizvodih, na naravi, aktivnih počitnicah, rekah, jezerih. Ljudje na teh območjih so še posebej gostoljubni, kar pomeni, da jim turizem in gost pomenita še več kot morda na morju. In ker v tem vidijo velike možnosti za svoj razvoj. Na primer, območja vukovarsko-slavonske regije, Medžimurja in Zagorja imajo ogromno kulturnih spomenikov, znanih gradov, odlično enologijo in gastronomijo, kar slovenskim gostom prija.

Kako pa vidite možnosti sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško z vidika lastniškega vstopa obeh držav v turistične destinacije, kot je na primer povezanost Term Olimia in Term Tuhelj? Možnosti so, vendar je treba iskreno priznati, da sta Slovenija in Hrvaška dosegli dno gospodarske krize. Vprašanje je, koliko sta obe državi kapitalsko močni za takšne investicije. Prepričan pa sem, da bodo v prihodnje nastale takšne povezave, ker imamo podobno mentaliteto, se razumemo med seboj in nam je uspelo razbiti razne ovire, umetne ali realne, ki so nekoč obstajale.

... in tudi politične iskrice, se zdi, da so se v zadnjem času umirile. Če se spomnimo t.i. incidentov v Piranskem zalivu v zadnjih letih ...

Tudi v najslabših časih, zaradi političnih težav, ki jih omenjate, ko so pozivali slovenske goste, naj ne prihajajo na Hrvaško, je bilo teh celo več. Še en dokaz, da gre za naroda, ki sta zelo povezana, ki lahko ustvarita še veliko zanimivih skupnih projektov v obojestransko korist.