Slovenske železnice kot holding, ki pa ne bo rešil vseh težav

Slovenske železnice so danes tudi uradno postale holding s tremi jedrnimi družbami za tovorni in potniški promet in infrastrukturo ter še štirimi hčerinskimi družbami: Železniškim invalidskim podjetjem, Železniškim gradbenim podjetjem, tiskarno in po novem tudi družbo Vleka in tehnika, v katero so vključene tudi centralne delavnice. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč v sodni register podjetij vpisalo holding Slovenskih železnic s tremi samostojnimi jedrnimi družbami. Nova organiziranost, novi delavski direktorji? Nova organiziranost naj bi največjemu državnemu bolniku pomembno pomagala, da bi zlezel na zeleno vejo, čeprav mnogi v to ne verjamejo preveč. Saj organiziranost še ni jamstvo, da bodo "izgubarske" državne železnice, ki že leta neuspešno iščejo tujega strateškega partnerja, izplavale iz globoke zadolženosti in rdečih številk – ob poletju je podjetje pridelalo 5,6 milijona evrov čiste izgube. Bodo pa nove jedrne in hčerinske družbe morda dobile tudi novo vodstvo, zagotovo vsaj delavske direktorje, saj ima v skladu z veljavno zakonodajo vsako podjetje z več kot 500 delavci tudi delavskega direktorja. Zato se na Slovenskih železnicah, ki v sistemu zaposlujejo nekaj manj kot 10 tisoč delavcev, odpirajo tudi možnosti za delavske direktorje v kar treh jedrnih družbah in vsaj dveh hčerinskih, pa seveda v holdingu.

Na železnici vidni premiki na bolje Kaj prinaša nova organiziranost, smo povprašali nekatere, ki so v preteklih letih bolj ali manj uspešno vodili državne železnice.

Blaž Miklavčič, ki je do decembra 2004 slabi dve leti vodil državne železnice, opozarja, da se je v preteklih letih na železnici marsikaj spremenilo na bolje. V ta kontekst je treba prišteti tudi oblikovanje holdinga Slovenskih železnic s tremi jedrnimi družbami – za tovorni in potniški promet ter infrastrukturo. Sama ustanovitev holdinga seveda neposredno še ne prinaša ničesar, je pa lahko eden od pomembnih vzvodov, ki lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju državnih železnic in tudi celotnega železniškega sektorja v Sloveniji, deli katerega so tudi prometno ministrstvo, železniška agencija in ne nazadnje Družba za razvoj infrastrukture, ki bo skrbela za naložbe v železniško infrastrukturo. "Seveda ob vsem skupaj Slovenske železnice nujno potrebujejo tudi še večjo internacionalizacijo poslovanja, zlasti na tovornem delu prometa," meni Blaž Miklavčič.

"Holdinško organiziranost smo že imeli" Branko Omerzu, ki je kot član poslovodstva državnih železnic nekaj mesecev vodil podjetje leta 2007, o novi organiziranosti pravi, da neprestano spreminjanje statusa Slovenskih železnic daje samo prostor za neko odmikanje od dejanskih nujnih rešitev, ki so povezane z večjo internacionalizacijo poslovanja podjetja. "Holding so Slovenske železnice že bile, pa smo družbe spet združili in spet razdružili, to je samo medij za "nekatere", da lahko še vedno ribarijo v kalnem," opozarja Branko Omerzu.

Tomaž Schara, ki je državne železnice vodil leta 2008, je bil zelo kratek in jedrnat, na Slovenskih železnicah gre za vsebinski problem. Organizacija, taka ali drugačna, lahko le pomaga, ampak prav veliko pa ne more …

Brez večje internacionalizacije poslovanja ne bo šlo Matic Tasič pravi, da sama organizacijska struktura ne rešuje bistvenega problema državnih železnic. Ta je, da se morajo Slovenske železnice s pomočjo strateškega partnerja "utiriti" na območju celotnega Balkana do Aten in Istanbula in še naprej. Skratka, po njegovo je nujna internacionalizacija poslovanja. "Slovenija je za Slovenske železnice preprosto premajhna. Je pa Holding ena od primernejših oblik organiziranosti podjetja, s katero lahko preprosteje in bolje nadziraš vse poslovne procese znotraj železniškega sistema Slovenskih železnic. Jedrne družbe se bodo lahko zdaj osredotočale na področja svojega dela. Že v času, ko sem bil leta 2009 nekaj mesecev na čelu podjetja, smo se z vsemi akterji dogovorili za holdinško obliko organiziranosti kot eno od primernejših za prihodnost razvoja podjetja," je povedal Matic Tasič.