Četrtek, 17. 10. 2013, 14.43
7 let, 10 mesecev
"Slovenija ima konkurenco pri prodaji podjetij" (video)
Na investicijski razvojni konferenci U.S. – Slovenia Business Bridge, ki jo je pripravila ameriška trgovinska zbornica (AmCham) v Sloveniji, je državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko med razpravo o privatizaciji in prestrukturiranju podjetij v državni lasti priznal, da se je v Sloveniji do zdaj o tem veliko govorilo, a malo naredilo. Trenutna vlada je hotela to uresničiti in je pripravila seznam 15 podjetij, ki jih namerava prodati. S tem ne bi le privabila tujih vlagateljev, ki bodo s seboj prinesli boljše upravljanje, ampak tudi zmanjšala javni dolg, ki se bo zaradi sanacije bančnega sektorja še povečal.
Prvo podjetje z omenjenega seznama, ki je bilo prodano, je domžalski Helios. Sogovorniki so prodajo pozdravili kot dobro znamenje. Član uprave Soda Matej Runjak je dejal, da je nemogoče koordinirati prodajo vseh 15 podjetij naenkrat, zato nameravajo začeti pri tistih, ki jih je lažje prodati. Napovedal je, da bo vlada do poletja 2014 prodala Telekom. Archibald Kremser, član uprave NLB, je poudaril, da Slovenija ni edina država, ki prodaja podjetja, zato ima konkurenco. Opozoril je na dejstvo, da v procesih privatizacije v Sloveniji včasih sodeluje tudi več deset partnerjev, kar otežuje koordinacijo.
Rob Irwing, vodja mednarodne pravne družbe White & Case, ki je v Sloveniji prisotno sedem let, je potrdil, da ima Slovenija s stališča vlagateljev dobra podjetja, vendar so v preteklosti pogosto naleteli na sovražno naravnanost uprav podjetij, hkrati pa procesi prodaj niso bili pregledni. Opozoril je na nerealistična pričakovanja javnosti, da lahko država dobro proda tudi močno zadolžena podjetja, čeprav bi bilo, kot je dejal, za državo v številnih primerih bolje, da bi taka podjetja prodala za en evro. Posebej je poudaril, da v procesih prodaje podjetij ne sme biti kaosa: "Dlje ko prodaja traja, slabši je pogajalski položaj Slovenije."
Direktorica NP Consultinga Nevenka Črešnjak Pergar se je dotaknila vprašanja birokratizacije, ki omejuje tudi tuje vlagatelje v Sloveniji. Birokracija ni breme le v Sloveniji, je dejala in ponudila podatek, da bi zmanjšanje birokracije znotraj Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) prineslo povečanje gospodarske rasti za eno odstotno točko."Debirokratizacija je mogoča, a le s pravim vodenjem, kar je mogoče v zelo kratkem času. Potrebna je sprememba miselnosti uradnikov. Zaradi birokracije ne odhajajo le tuji, temveč tudi slovenski vlagatelji," je opozorila.
Nekaj let pozneje se ta miselnost spreminja na bolje, je prepričan Pahor, ki poziva: "Odprimo svoje trge, povabimo tuje vlagatelje, da pridejo v Slovenijo, tukaj poslujejo, odprejo vrata drugim, da pridejo." O prihodnosti razmišlja optimistično. "Smo v težavah, vendar obstajajo znamenja, da se Slovenija počasi izboljšuje, da gre v pravo smer," je dodal Pahor in napovedal, da si bo prizadeval za kompromis med slovenskimi političnimi strankami o tem, kako državo potegniti iz težav, v katerih se je znašla. "Po petih letih krize je večina ljudi, s katerimi se pogovarjam, prepričana, da moramo nadaljevati strukturne reforme," je povedal in napovedal, da za predvidoma november načrtuje novo srečanje s predstavniki parlamentarnih strank.
To, kar smo obljubili poslovnim partnerjem, moramo uresničiti, je povedal in spomnil na ustanovitev slabe banke in odločitev o privatizaciji 15 podjetij. "Želel bi videti naslednji paket 15 podjetij," je dejal v odgovoru na vprašanja, ki so mu jih zastavili gosti.
Na poslovni večerji je premierka Alenka Bratušek izpostavila prednostne naloge slovenske vlade za izboljšanje gospodarskih razmer v državi. "Zadnji dve desetletji nam je šlo zelo dobro, tako v političnem, kot ekonomskem smislu. Lahko bi rekli, da smo postali žrtve lastnega uspeha. Zaradi naših dosežkov nismo namenjali pozornosti problemom, takrat, ko bi to morali storiti, ampak smo jih pometli pod preprogo in upali, da bodo tam tudi ostali," je dejala.
Med prednostnimi nalogami je Bratuškova izpostavila stabilizacijo bančnega sektorja, konsolidacijo javnih financ in ponovni zagon ter konkurenčnost gospodarstva. Pomemben faktor pri ponovnem zagonu gospodarstva so po njenem prepričanju tudi tuje neposredne investicije, ki bi jih morali dodatno spodbuditi. Poudarila je, da Slovenija in ZDA delita skupne vrednote in prepričanja, zaradi česar lahko dobro sodelujeta na gospodarskem in političnem področju.