Petek, 14. 6. 2013, 9.54
7 let, 10 mesecev
"Sklicevanje na nacionalni interes je bilo v celoti zlorabljeno" (VIDEO)
Že leta 2011 so banke oblikovale več kot eno milijardo evrov slabitev – to je polovica vseh naših dosedanjih dokapitalizacij NLB. In že takrat so se zavedali slabega finančnega stanja visoko zadolženih podjetij ter dolgih stečajnih postopkov. Pa niso ukrepali.
Zato je treba spomniti na vehementne besede guvernerja Marka Kranjca: "Mi se veselimo, da bomo pokazali, kako smo pravilno ocenjevali kreditna in druga tveganja, to bo v novem sistemu enotne ureditve nadzora standardni postopek, smo med prvimi, ki bomo dokazali, da je naša skrbnost nadzora bila ustrezna."
A poročilo Banke Slovenije razkriva: od bank se je pričakovalo, da bodo sodelovale tudi pri financiranju projektov, ki so imeli vprašljivo ekonomsko upravičenost. Sklicevanje na nacionalni interes je bilo v celoti zlorabljeno.
Država je banke zlorabljala tudi z nastavljanjem neustreznih oseb v uprave in nadzorne svete. Poglejmo, kaj vse razkriva poročilo.
Tri državne banke – NLB, NKBM in Abanka – so imele po letu 2009 visoke izgube. Razlog? Pretirano podeljevanje posojil, ki so bila financirana s tujimi posojili, brez zadostne ocene tveganj. Že aprila lani so banke izpostavile 443 podjetij, do katerih imajo skupaj 3,4 milijarde evrov terjatev in bi jih bile pripravljene izločiti iz svojih bilanc za ustrezno nadomestilo. Banka Slovenije je izločila le 32 najhujših. Skupna zadolženost samo teh dolžnikov je bila skoraj tri milijarde evrov.
Zanje so banke oblikovale skoraj pol milijarde slabitev, posojil, ki jih podjetja verjetno ne bodo nikoli vrnila, pa je kar za 2,5 milijarde evrov. V seznam so vključena tista podjetja, ki niso poravnavala obveznosti, večina jih je v stečajnem postopku in so zadolžena pri več bankah hkrati. Seznam je dobila tudi vlada.
Država je od leta 2009 najemala posojila za pokrivanje proračunskega primanjkljaja in likvidnostno pomoč bankam. Do maja 2014 bo imela tako na bančnih računih 2,4 milijarde evrov. Če država posojil ne bo obnovila ali pa se ne bo mogla zadolžiti v tujini, bo ta denar dvignila z bančnih računov, banke pa bodo ostale brez dobrih dveh milijard evrov. Po mnenju Banke Slovenije obstaja tudi velika verjetnost, da bo Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč, predvsem zaradi likvidnostnih težav države in sanacije bančnega sistema. V nobenem primeru pa se pri prestrukturiranju bančnega sistema ne bo mogoče izogniti večletnim dokapitalizacijam, poceni razprodajam bank ali dodatnemu zadolževanju, ki je posledica nespametnega podeljevanja posojil vsepovprek.