Se obeta nižja davčna osnova za stanovanjske nepremičnine in s tem nižji davek?

Med novostmi naj bi bilo tudi t.i. davčno posojilo za fizične osebe, ki ne bi bile sposobne plačati davka. Da bo predlog vseboval nekatere novosti, je v Ljubljani povedala skupina strokovnjakov s področja davkov in nepremičnin - strokovni odbor vseslovenskega posveta o novem sistemu obdavčenja nepremičnin -, ki je posredovala svoje predloge k zakonu in se je v torek sestala s premierko Alenko Bratušek. Z ministrstva za finance odgovorov o morebitnih novih rešitvah v zakonskem predlogu zaenkrat niso posredovali. Ministrstvo za finance je sporočilo, da še ne more pojasnjevati rešitev iz predloga zakona, saj te še niso dokončne in so predmet intenzivnih usklajevanj. Ko bo vlada potrdila dokončno besedilo predloga zakona, ga bo ministrstvo za finance tudi predstavilo na novinarski konferenci po seji vlade.

Kot je na novinarski konferenci dejal davčni svetovalec Darko Končan, je po novem predvideno, da bo davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 80 odstotkov oz. po drugi varianti 85 odstotkov ocenjene vrednosti, kot je navedena v registru geodetske uprave. Skupina je to predlagala zaradi mnogih tehničnih nedorečenosti, napak, tudi možnih neažuriranih evidenc, pravi Končan.

Različna davčna stopnja za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja bo predvidoma ostala "To je neke vrste delna olajšava prebivalstvu, saj je Slovenija skoraj edina država s tako visokim deležem stanovanjskih nepremičnin v lasti državljanov," je povedal Končan. Različna davčna stopnja za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja bo predvidoma ostala. Končan sicer meni, da to razlikovanje ni potrebno in da ne bo dalo želenega učinka.

Kot možnost za pokritje razlike v prihodkih skupina predlaga zvišanje davka na promet nepremičnin z dveh na tri odstotke ter znižanje deleža zagotovljenega financiranja občin iz državnega proračuna. Za to bi bile potrebne spremembe posamezne področne zakonodaje.

V predlogu davka na nepremičnine bo predvidoma tudi možnost t.i. davčnega posojila za zavezance, fizične osebe, ki ne bi bile sposobne plačati davka. Dolg bi se knjižil na nepremičnino, poplačan pa bi bil, ko bi imel zavezanec zadostna sredstva (npr. po prodaji nepremičnine) ali bi to obveznost pokrili dediči. Kot prag za odobritev takšnega načina plačevanja bi bil določen cenzus povprečnih dohodkov na člane gospodinjstva.

Za podjetja, ki ne bi mogla kriti obveznosti, naj bi ostale možnosti po zakonu o davčnem postopku (med njimi odlog plačila in plačilo na obroke). Skupina opozarja na potrebo po omogočanju polnega pritožbenega postopka, vključno z možnostjo pritožbe na izračunano vrednost, pri kateri bi zavezanec lahko dokazoval drugačno stanje od tistega, ki ga je določila geodetska uprava.

Od obdavčitve zemljišč naj bi se odštel del, ki je namenjen za javno dobro Predlog zakona naj bi po novem tudi določal, da se bo za nezazidana stavbna zemljišča, kjer npr. zaradi nesprejetih občinskih prostorskih aktov ni mogoče graditi, štelo, kot da so kmetijska zemljišča. Poleg tega naj bi se od obdavčitve zemljišč odštel del, ki je namenjen za javno dobro (npr. cesto).

Strokovni odbor, v katerem so Darko Končan, Franci Gerbec, Ivo Lavrač, Jože Podgoršek, Anton Kožar, Edo Pirkmajer, Tomaž Banovec, Leon Kobetič in Danijela Brečko, sicer podpira sprejetje davka na nepremičnine kot novega, modernega sistemskega zakona. Zavzemajo se za to, da se v obdavčitev vključi vse nepremičnine, da se ne "popušča" nobenim družbenim skupinam in da je v zakonu čim manj izjem.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Lavrač med pomembnimi vidiki uvedbe davka navaja ureditev pravnega stanja nepremičnin in podatkov v evidencah. Ta "reforma nepremičninskega trga" je potrebna ne glede na fiskalne potrebe države, pravi. Meni, da so sicer alternative za zagotovitev dodatnih proračunskih prihodkov, kot bi bil krizni davek, ki bi obremenil dohodke, slabše.