Računsko sodišče bo lahko preverjalo tudi odločitve o sanaciji bank

Priporočila računskega sodišča lahko le pripomorejo k izboljšanju poslovanja, pravi njegov predsednik Tomaž Vesel. Foto: Bojan Puhek

Vlada je predvidela, da bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. S takšno rešitvijo se ni strinjala Evropska centralna banka (ECB) v vlogi nosilca enotnega evropskega bančnega nadzora, zato so v poslanskih skupinah SMC, DeSUS in SD pripravili dopolnilo, s katerim se računskemu sodišču nalaga revizijo le tistih odločitev Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, sprejetih do 4. novembra 2014, ko je bil vzpostavljen enotni mehanizem nadzora.

To bi vsebovalo tudi odločitve o sanaciji bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti.

Preberite še:

-> Prvič v zgodovini: računsko sodišče preiskuje poslovanje NLB
-> Draghi molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se boji v Sloveniji?
-> Vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je uvodoma zavrnil očitke o nedopustnosti revidiranja Banke Slovenije, ki naj bi posegalo v neodvisnost institucije. Kot je dejal, priporočila računskega sodišča lahko le pripomorejo k izboljšanju poslovanja.

Mora pa imeti računsko sodišče po Veselovih besedah dostop do vse dokumentacije, zato so ga zmotile v zakonu predvidene omejitve o dostopu do informacij. Kot je dejal, ravnanje z dokumentacijo ne bi smelo biti problematično, saj je mogoče revizijsko poročilo izdati z delno zakritimi podatki. Tako rešitve po njegovem mnenju niso povsem operativne.

Viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean je nasprotno izrazila mnenje, da bi nadzor računskega sodišča čezmerno posegel v neodvisnost banke. Moti jih tudi retroaktivnost zakona.

Računsko sodišče je opozarjalo več let

Računsko sodišče je več let opozarjalo na nujnost, da pridobi pristojnosti za revizijo dela Banke Slovenije, vendar je finančno ministrstvo vztrajalo, menda tudi zaradi stališča ECB, da računsko sodišče ne more nadzorovati odločitev Banke Slovenije, ampak le njihovo materialno poslovanje.

Odbor je potrdil tudi predlagane dopolnitve zakona o SDH. Potem ko je vlada decembra lani dokapitalizirala SDH v vrednosti 200 milijonov evrov za namen poplačila obveznosti iz postopkov denacionalizacije, so ti postopki večinoma že končani, SDH pa ne potrebuje več lastnega premoženja, ki mu je bilo za to namenjeno.