"Prodaja Mercatorja je znanilec privatizacije"

Poslanke in poslanci bodo danes na izredni seji odločali o soglasju k predlogu sklepa o prodaji državnih naložb, na katerega je vlada uvrstila deleže v 15 podjetjih. Na programu za prodajo so državni deleži v Telekomu Slovenije (Telekom je 100-odstotni lastnik podjetja TS Media, ki je izdajatelj Planet Siol.net), Adrii Airways, Aeru, Elanu, Fotoni, Heliosu, Aerodromu Ljubljana, Adrii Airways Tehniki, Novi Kreditni banki Maribor, Cinkarni Celje, Gospodarskem razstavišču, Palomi, Termah Olimia Bazeni, Uniorju in Žitu.

Kako bo prodaja Mercatorja vplivala na nujno privatizacijo? O umiku države iz gospodarstva smo v zadnjih letih poslušali veliko. O njem je govorila tudi politika, a napovedi ni uspelo uresničiti nobeni vladi. Je politika vendarle doumela, da mora država prodati svoje deleže v podjetjih? Je prodaja Mercatorja, pa čeprav država ni bila neposredni prodajalec, pokazala, da se bo na tem področju res zgodil korak naprej? Za mnenje smo vprašali ekonomista Simona Mastnaka in Igorja Erkerja.

Javnost ve, da je državno lastništvo pogubna reč Igor Erker je prepričan, da je prodaja Mercatorja znanilec privatizacije. "Javnost ve, da je državno lastništvo pogubna reč. Pravzaprav je javnost že nekaj časa prepričana, da tako ne gre več naprej in da se mora država umakniti iz lastništva podjetij. Edina težava je bila v politiki in interesni sferi, ki je še vedno prisesana na državna podjetja. Vendar to je manjšinski del javnosti, ki je v škodo vseh nas preprečeval privatizacijo. In prodaja Mercatorja je jasno pokazala, da ko ni več mogoče podaljševati agonije, je preprosto treba prodati," pravi Erker.

Pravi preizkus bo, ko bo prodano eno večje podjetje Simon Mastnak pa upa, da prodaja Mercatorja res pomeni nujno privatizacijo, pa čeprav država pri prodaji vsaj formalno ni imela nobene besede. Po njegovem prepričanju je večja težava, zakaj se je politika v preteklosti vmešavala v prodajo trgovca in zakaj je ne nazadnje to poskušala zaustaviti. "Zame osebno bo pravi preizkus pripravljenosti prodaje državnega premoženja, ko se bo prodalo eno večje podjetje s predlaganega seznama vlade. Na primer Telekom Slovenije, ki lahko preživi brez tujega strateškega lastnika in ga samega po sebi ni nujno prodati. Če se bo to zgodilo, je jasno, da so se glede privatizacije razmere tudi resnično spremenile in razmišljamo drugače," je jasen Mastnak.

Prodajo so spodbudili iz Bruslja Mastnak je sicer prepričan, da so parlamentarne stranke nekako že spoznale, da je privatizacija nujna. Po njegovih besedah je dober primer Mercator, saj se politične stranke niso ozirale na javnomnenjske raziskave, ki so kazale, da je javnost proti prodaji. "Po drugi strani pa se človek težko znebi občutka, da je ta nenadna pripravljenost politike na prodajo državnih deležev nekako spodbujena z nasveti iz Bruslja."

Možnost, da ne bi bilo prodaje, je najnižja v 15 letih Podobno razmišlja Erker: "Politika se po letih krize zaveda, da smo v težavah in da preprosto ne gre drugače. Težave imamo z bankami, potem imamo še Bruselj, ki nam je črno na belem povedal, da moramo prodati svoje deleže v podjetjih, saj bomo v nasprotnem primeru še bolj potonili." O možnosti, da bi se ponovila zgodovina in da kljub napovedi o privatizaciji tega nato ne bi uresničili, pa Erker pravi: "Ta možnost sicer obstaja, a prav zaradi pravkar povedanega je verjetnost, da privatizacije ne bi bilo, najnižja v zadnjih 15 letih."