Prihodnji teden odločilen za usodo SCT

SCT sta kriza in izčrpavanje podjetja s strani lastnikov pripeljala v hude težave, iz katerih se očitno ne bo mogel izviti. Pričakovati je namreč, da bo v torek sodišče začelo stečaj družbe.

Bo sodišče začelo stečaj?

Na ljubljanskem okrožnem sodišču bo namreč v torek narok o dveh ugovorih zoper vodenje prisilne poravnave in če družba ne bo dokazala, da je delavcem izplačala plače, bo sodišče začelo stečaj.

CPL ni pristal na 110 milijonov evrov garancij Minuli torek je namreč upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) zavrnil vstop v lastništvo SCT pod pogoji, ki so jih predlagale banke.

Predvideno je bilo, da bi CPL, ki se je edini zanimal za sanacijo SCT, zagotovil 10 milijonov evrov z dokapitalizacijo in še 20 milijonov evrov obratnih sredstev za poslovanje in izplačilo plač. Banke na čelu z NLB pa so zahtevale tudi, da bi CPL prevzel za 110 milijonov evrov garancij, na kar pa CPL ni mogel pristati.

Šantlova ni varovala interesov upnikov

Zaradi neuspeha tega zadnjega poskusa reševanja podjetja bo sodišče najverjetneje začelo stečajni postopek. Predvidoma ga bo vodil prejšnji teden imenovani prisilni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič, ki ga je sodišče imenovalo potem, ko je na podlagi zahteve petih zaposlenih v SCT ugotovilo, da Majda Šantl postopka prisilne poravnave ni vodila v skladu z zakonom ter pri svojem delu ni varovala ter uresničevala interesov upnikov.

Brez dela bo ostalo 760 delavcev S stečajem bo delo izgubilo 760 delavcev, kolikor jih zaposluje družba SCT, medtem ko naj bi bilo v celotnem sistemu zaposlenih 1500 delavcev. Prokurist družbe Dušan Mes je sicer prepričan, da bodo delavci kot prednostni upniki poplačani. O usodi delavcev SCT bodo na posebni novinarski konferenci v ponedeljek spregovorili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Potencialni skupni dolg znaša 450 milijonov evrov

Potencialni skupni dolg SCT, če bi se unovčile vse bančne garancije, je po Mesovih besedah okoli 450 milijonov evrov. Od tega je odvisno tudi, v kakšnem deležu bodo poplačani upniki. Mes sicer ocenjuje, da bodo upniki poplačani precej manj od 40 odstotkov, kolikor je predvidevala prisilna poravnava.

Od SCT-ja je bilo odvisnih 100.000 prebivalcev Jugoslavije SCT, katerega začetki segajo v leto 1947, je v svojih najboljših časih zaposloval več kot 11.000 delavcev in jih imel še skoraj toliko na pogodbi, dodatno pa še več 10.000 podizvajalcev. V najboljših časih je bilo tako po nekaterih informacijah od SCT neposredno in posredno odvisno več kot 100.000 prebivalcev nekdanje Jugoslavije.

S končanjem avtocest se je začela stagnacija

Osamosvojitev Slovenije je v marsičem spremenila tržne razmere, ki so zahtevale radikalno prestrukturiranje SCT. Tako je družba SCT v devetdesetih letih minulega stoletja zaposlovala le še približno 3000 delavcev, ukvarjati pa se je začela predvsem z izgradnjo avtocestnega križa, kjer naj bi skupaj z nekaterimi drugimi gradbinci s kršitvijo konkurenčne zakonodaje izrinjala konkurenco.

Končanje avtocestnega križa je družbo pahnilo v stagnacijo. Ko prihodki iz novih poslov niso več mogli servisirati zadolževanja, se je SCT znašel v globoki finančni krizi.

Zgodil se je tudi menedžerski odkup podjetja

K temu je treba dodati tudi menedžerski odkup SCT, prek katerega so prvi mož SCT Ivan Zidar in njegova najtesnejša sodelavca Aleksander Meze in Janez Jamnik prišli do lastništva v družbi. SCT je namreč odplačeval posojila omenjene trojice, ki so jih najeli za odkup podjetja od ostalih delničarjev.

O tem, koliko bo stečaj prizadel lastnike, še posebej Zidarja kot največjega, pred leti se je uvrščal na lestvico najbogatejših Slovenicev, je težko govoriti, saj naj bi ti najbolj vredne dele sistema SCT že prenesli na druge naslove.