Pred političnim spopadom meseca: kako se obmetavata Erjavec in Pivčeva #video

Prihodnjo soboto, 18. januarja, bodo člani DeSUS na kongresu odločali, kdo bo prihodnja štiri leta vodil stranko. Čeprav bodo uradno izbirali med tremi imeni, sta favorita dva.

1. Karl Erjavec, ki DeSUS vodi od leta 2005. V tem obdobju je bila stranka ves čas del vladnih koalicij, sam pa je vodil ministrstva za obrambo, okolje in prostor ter zunanje zadeve. Erjavec je brez političnih sankcij preživel dve večji aferi: Patrio in prisluhe v arbitražnem postopku.
2. Aleksandra Pivec, ki je v državno politiko vstopila septembra lani, ko je postala ministrica za kmetijstvo v vladi Marjana Šarca. Že nekaj časa se otepa očitkov, da je pri projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem (SRIPT) prejela plačilo za delo, ki naj ga ne bi opravila. Sama jih zanika.

Spopad med njima se že od jeseni stopnjuje. Po tem, ko je DeSUS na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubil polovico poslanskih mandatov, slabo pa se je odrezal tudi na lanskih evropskih volitvah, ko je njegovo listo vodil Igor Šoltes, je Pivčeva do zdaj največja grožnja Erjavčevi dolgoletni vladavini.

Verjetno je Erjavec tudi zato javno navijal za njeno razrešitev s položaja ministrice za kmetijstvo. Po tem, ko jo je Šarec javno ubranil, mu je Erjavec očital "drastično znižanje standardov glede zaupanja v ministre". Do kandidature Pivčeve je imela "vsebinske zadržke" tudi strankina komisija za kadrovska vprašanja, ki jo imenuje vodstvo stranke, torej Erjavec.

Video: Planet TV

Kaj Erjavec očita Pivčevi? In kaj ona njemu?

O srditosti spopada pričajo tudi gradiva za kongres DeSUS, ki smo jih pridobili na Siol.net. Oba kandidata za vodenje stranke v programih ne skoparita z očitki na račun drug drugega. Medtem ko Erjavec v kandidaturi Pivčeve vidi poskuse uničenja DeSUS in pripojitve stranke Listi Marjana Šarca (LMŠ), ga Pivčeva dojema kot ključni razlog za vse težave stranke.

"Ne predstavljam si, kakšen bi bil položaj slovenskih upokojencev danes, če ne bi bilo na političnem prizorišču stranke DeSUS. Večina je menila, da bo stranka izginila. Zgodilo se je ravno obratno. Zato ni presenečenje, da želijo našo DeSUS ves čas, tudi danes izriniti iz parlamentarnega političnega prostora. Tudi vsa zadnja politična dogajanja prodi vodstvu stranke vidim v tej luči," je v uvodu programa zapisal Erjavec.

Foto: STA ,

Pogled Pivčeve je pričakovano drugačen. Ugotavlja, da "brez korenitih sprememb v razmišljanju, delu in načinu vodenja stranke ne bo šlo naprej". "Čas je za temeljit pogled vase in spremembe. Stranko ste člani v preteklih letih gradili in razvijali, a žal smo nekje na poti zastali, stranka ne raste in svojih programskih ciljev ne dosega več," je zapisala Pivčeva.

Erjavec o bitkah, Pivčeva o posteljah

Erjavec je v nagovoru članom naštel, kaj vse je DeSUS "postoril za starejše in tudi upokojence, čeprav nam politični sopotniki tega ne želijo priznati". Pri tem je navedel trda pogajanja v prvi vladi Janeza Janše, bitke z Alenko Bratušek v obdobju gospodarske krize in čas vlade Mira Cerarja, ko "smo znova dosegli usklajevanje zamrznjenih pokojnin".

Pivčeva pa meni, da "upokojenska vprašanja niso zgolj usklajevanje pokojnin in letnih dodatkov, temveč bistveno več". "Na posteljo v domovih za starostnike čaka že skoraj 12 tisoč upokojencev, še več kot toliko jih potrebuje oskrbo in pomoč na domu. DeSUS v vseh teh letih skupaj s ključnimi odločevalci ni znala poiskati in ponuditi rešitve," je poudarila Pivčeva.

Po njenem bi morala DeSUS prevzeti ključne resorje za oblikovanje pokojninske in socialne zakonodaje, torej ministrstvo za delo, ki ga v Šarčevi vladi obvladuje SMC, pred tem pa je bilo tri vlade zapored v rokah SD. Erjavec je v nagovoru posebej navedel delo poslanske skupine, ki naj bi se v spopadu postavila na njegovo stran. Čeprav uradno šteje pet poslancev, je eden od njih (Robert Polnar) zelo blizu odhoda.

Novice Erjavec: Šarec znižal standarde glede zaupanja v ministre

Kaj obljubljata Erjavec in Pivčeva

Karl Erjavec članom obljublja, da se bo zavzemal za naslednje.

• Za polno delovno dobo in plačane prispevke je treba zagotoviti pokojnino, ki omogoča vsakomur, da si plača oskrbo v domu starejših občanov. V Ljubljani se sicer cene oskrbe gibljejo med 750 in 1.100 evri.
• Povečanje odmerne stopnje višine pokojnine v prvih treh letih na 62 odstotkov, potem pa po 0,5 odstotka vsako leto.
• Povečanje vdovske pokojnine od zdajšnjih 15 odstotkov v tem mandatu na 25 ali celo 35 odstotkov.

Foto: STA , Posebno pozornost bo namenjal ohranitvi vrednot Narodno-osvobodilnega boja (NOB) in izboljšanju selekcije kadra za položaje iz kvote stranke. "Prišleki, ki so zasedli izvršilne položaje na ministrstvih, niso dosegli naših pričakovanj ali so celo razočarali. Prevečkrat zagovarjajo predloge predsednikov vlad in drugih koalicijskih strank," je poudaril Erjavec in s tem še enkrat več verjetno meril na Pivčevo.

Med enajstimi programskimi izhodišči Aleksandre Pivec so:

• dvig najnižjih pokojnin nad prag revščine,
• ureditev dvojnega statusa upokojencev tako, da bodo ob podaljšani delovni aktivnosti vsi prejemali polno pokojnino, ne le 40 odstotkov,
• povrnitev zaostanka pri usklajevanju pokojnin,
• povišanje delne vdovske pokojnine na vsaj 30 odstotkov po pokojnem partnerju,
• ponovna uvedba seniorske olajšave,
• ustavna zaščita pokojnin.

Novice Poslanec DeSUS: Sodeloval bi tudi v Janševi vladi #video

Ključna razlika: dopolnilno zavarovanje

Med njunima programoma je sicer več podobnosti. Oba se zavzemata za gradnjo domov za starostnike z javnim denarjem (Erjavec bi letno zgradil tri, Pivčeva pa dva) in ustanovitev demografskega sklada.

Ključna razlika je pri zdravstvu. DeSUS je v zadnjih mesecih med najglasnejšimi nasprotniki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo predlaga del vlade, zahteva pa Levica. Tudi sredstva za dolgotrajno oskrbo bi Erjavec našel v okviru tega zavarovanja.

Pivčeva bi se težave lotila drugače. Sprejela bi zakon o dolgotrajni skrbi in "smiselno odpravila dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da bo omogočilo solidarnost". Gre za stališče, ki je enako stališču aktualne vlade. Hkrati bi modernizirala zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in vložila interventna sredstva za odpravljanje čakalnih vrst.