Sreda, 17. 5. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Kaj prinaša krožno gospodarstvo
"Potrošnik ne išče več izdelka, ampak izkušnjo"
Od gospodarstva, ki iz surovin nekaj proizvede in to nato odvrže, prehajamo h gospodarstvu, ki surovine večkrat uporabi, popravlja, zbira materiale. Tako ustvarimo veliko več delovnih mest, ugotavlja voditeljica platforme za krožno gospodarstvo v Braziliji Beatriz Luz.
V četrtek in petek je bila v Ljubljani in Mariboru konferenca o krožnem gospodarstvu. Govorniki so poudarjali nujnost za spremembe gospodarskega modela, ki bo bolj vzdržen in trajnostno naravnan. Prav uvajanje krožnih načel naj bi Evropi do leta 2030 prineslo neto gospodarske koristi v vrednosti 1.800 milijard evrov.
Krožno gospodarstvo se je zelo uveljavilo predvsem na Nizozemskem. O tem, kaj prinaša, smo se pogovarjali z ustanoviteljem inovacijske agencije Innoboost in avtorjem knjige o krožnem poslovanju, Nizozemcem Christiaanom Kraaijenhagnom, v nadaljevanju pa predstavljamo primer dobre prakse iz Brazilije.
"Moj osebni cilj je, da pustimo planet in družbo v boljšem stanju, kot smo ju dobili," pravi Kraaijenhagen.
Čarobne besede zadnjega časa so delitvena ekonomija, digitalizacija 4.0, internet stvari, krožno gospodarstvo. So to različne možnosti, ki jih lahko izbere podjetje, gospodarstvo, ali je to vse povezano in so pravzaprav različne plati iste stvari?
Mislim, da so to različni izrazi za isto stvar. Seveda to niso končni rezultati, to so orodja, da pridemo do končnega cilja. Moj osebni cilj je, da pustimo planet in družbo v boljšem stanju, kot smo ju dobili. To poslanstvo je veliko. Ne morem ga uresničiti brez sodelovanja z ljudmi okoli sebe. Ne moremo narediti spremembe, če vsi ne sodelujemo.
Danes potrošnik ne išče telefona, ampak povezavo s svetom – ali je to prek prenosnika, pametnega telefona, računalnika, vseeno je. Izboljšati hočemo potrošniško izkušnjo. Kako lahko torej podjetja, organizacije to izvedejo? Ne le s prodajo proizvoda, kot se je to zgodilo pri industrijski revoluciji. Za lepo potovanje ne potrebujemo le dobrega letala ali kolesa. To potrošniku ni več dovolj.
Jasno je, da ne moremo misliti le ozko individualistično. Ni dovolj, da kupimo lepo jakno. Misliti moramo tudi na primer na varstvo okolja, pozitiven vpliv na družbo. Vidimo smernice, ki vodijo v vedno več individualizma. To ni dobro. Delati moramo skupaj in najti skupen pogled.
"Danes potrošnik ne išče telefona, ampak povezavo s svetom – ali je to prek prenosnika, pametnega telefona, računalnika, vseeno je. Izboljšati hočemo potrošniško izkušnjo."
A konec koncev bo gospodarstvo gnala želja po dobičku.
Ljudje trdijo, da gre ali za dobiček, ali za okolje, ali za posameznika. A se ne strinjam. Vse to mora biti v ravnovesju. Seveda vedno merimo finance, nihče pa ne ugotavlja, kako izčrpavamo vire iz okolja (na primer sekamo drevesa). Mislim, da danes posla ne moreš več voditi le na podlagi financ in dobička. Vedno moram gledati tudi na svojo odgovornost do okolja in družbe okoli sebe – sosedov, sodelavcev, uslužbencev.
Podjetniki sprejemajo ta pogled?
Če verjameš, da je le rast dobička pot do nečesa, bo težko. Enkrat je treba reči, da je dovolj (denarja, rasti), ne moremo vedno rasti. Veliko podjetnikov, zlasti start-upov to vidi. Sploh generacija milenijcev – njim tega ni treba razlagati, vedo, da morajo delovati drugače kot predhodne generacije.
Ti gredo dlje od finančnega vidika. Je pa res, da take spremembe mišljenja ne moremo na hitro pričakovati pri velikih podjetjih. Če bi sprejemali radikalne ukrepe, bi veliko ljudi izgubilo službo. Oni so odgovorni za obstoječe stanje in tudi za to, da se naredijo korak naprej.
Ključna za delovanje krožnega gospodarstva sta zaupanje in sodelovanje. V Sloveniji se zaupanja šele učimo, malo je pretoka znanja in informacij, raje delamo sami kot v sodelovanju z drugimi. Kaj svetujete?
Pomembno je, da smo jasni, kakšni so naši nameni, vizija, kam bi radi šli. V tem se je treba ujeti, imeti skupne vrednote. Potem pa so pomembni tudi majhni koraki, majhni skupni vložki. Tako počasi pridobivaš zaupanje za nadaljnje sodelovanje.
Ob tem pa je ključna preglednost. Nismo popolni, nihče ni, zato ne smemo obsojati, je pa treba stvari razčistiti. Treba je tudi priznati napako, se pogovoriti, se iz napak učiti. Moja izkušnja je zelo pozitivna, tudi v okoljih, kjer je veliko nezaupanja.
"Kriza spodbudi spremembo mišljenja," ob brazilski izkušnji ugotavlja Beatriz Luz.
"Krožno gospodarstvo prinaša konkurenčno prednost in nova delovna mesta"
"Ker je Brazilija v zelo težkem političnem in gospodarskem položaju, je zanimivo videti, kako se spreminja. Kriza spodbudi spremembo mišljenja, do izraza prihajata ustvarjalnost in iznajdljivost," ugotavlja voditeljica platforme za krožno gospodarstvo v Braziliji Beatriz Luz.
"Zaznavamo veliko novih poslovnih priložnosti, novih poslov na področju recikliranja, popravljanja proizvodov, širijo se razne oblike delitvene ekonomije. Ljudem včasih niti na misel ni prišlo, da bi kupili rabljena oblačila, zdaj je pa to postalo 'in'. Zaradi krize je postalo moderno. Tudi prostori za coworking so se zelo razširili."
"Ljudem včasih niti na misel ni prišlo, da bi kupili rabljena oblačila, zdaj je pa to postalo 'in'." Ker potrošnik ne išče več le proizvoda, ampak izkušnjo, potrebujemo nove proizvodne procese in spremembo v poslovnih odnosih.
"Ne gre le za obnovljive vire energije, recikliranje ali delitveno ekonomijo. Nekoč smo govorili o ponovni uporabi, recikliranju in prekvalificiranju zaposlenih, a trdim, da moramo najprej znova opredeliti svoje vrednote, prevetriti proizvodni proces in preoblikovati proizvode in storitve," meni brazilska podjetnica. "Najprej je treba imeti dobro izvedbo in dizajn. Drugo je sodelovanje, ustvarjanje partnerstev, nenavadnih povezav, tretje pa ustvarjanje vrednosti."
Od gospodarstva, ki iz surovin nekaj proizvede in to nato odvrže, prehajamo h gospodarstvu, ki surovine večkrat uporabi, popravlja, zbira materiale. Tako ustvarimo veliko več delovnih mest. Je pa to obdobje tranzicije drago, saj treba je ljudi preizobraziti, spremeniti miselnost, pravi Luzova.
Ameriški računalniški velikan HP je v brazilskem mestu Sorocaba zgradil integrirani ekosistem za elektronske proizvode, ki predela 100 ton zavržene računalniške opreme na mesec. Vzpostavili so spletni sistem zbiranja kartuš in tiskalnikov. Zbrano opremo razstavijo in vse sestavine vrnejo v proizvodni proces. S tem ustvarjajo veliko delovnih mest, zmanjšujejo uporabo naravnih virov, prihranijo energijo in zmanjšujejo izpuste.
1