Četrtek, 11. 5. 2023, 22.41
1 leto, 7 mesecev
Kaj je prinesla nova rast referenčne obrestne mere euribor
Posojila se dražijo, varčevanja pa niso bistveno ugodnejša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
4
Referenčna obrestna mera Evropske centralne banke (euribor) odločilno vpliva na gibanje stroškov posojil.
Referenčna obrestna mera Evropske centralne banke (euribor) je ponovno porasla, kar je zelo slaba novica za vse posojilojemalce, katerih posojilo je vezano nanjo. Kako slovenske banke vidijo to spremembo in zakaj dvigu referenčnih obrestnih mer in obrestnih mer za posojila ne sledijo obrestne mere za depozite?
Pred kratkim je referenčna obrestna mera Evropske centralne banke zrasla že sedmič zapored in že tretjič letos.
Po večletnem obdobju nizkih in celo negativnih obrestnih mer, ki so pomenile ugodnejša posojila, so posojila zdaj bistveno dražja. Omenjena referenčna obrestna mera, ki je osnova za posojila s spremenljivo obrestno mero, je zdaj že čez tri odstotke.
Evropska centralna banka
Slovenske banke: Sledimo ukrepom denarne politike in razmeram na trgu
Na vprašanje, kaj naraščajoča referenčna obrestna mera pomeni za njihovo posojilno ponudbo, slovenske banke previdno skoraj v en glas odgovarjajo, da njihova ponudba sledi ukrepom denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in razmeram na trgu. V Addiko banki ob tem dodajajo, da svojim strankam ponujajo predvsem posojila z nespremenljivo obrestno mero, kar jih varuje pred tovrstnimi in nadaljnjimi povečanji referenčne obrestne mere in jim tako zagotavlja stabilnost in predvidljivost.
"NLB Skupina deluje na šestih trgih, zato pozorno spremljamo aktivnosti vseh relevantnih regulatorjev, ki delujejo na naših trgih, in ne zgolj potez ECB," dodajajo pri zdaj še vedno največji slovenski banki, ki, kot pravijo, skrbi, da bo čim bolj konkurenčna.
Stavba sedeža Nove Ljubljanske banke
Zanimanje za posojila se (ne) zmanjšuje
Na prvi pogled bi pričakovali, da višje posojilne obresti močno posegajo v obseg posojilnega poslovanja, vendar izkušnje slovenskih bank niso enotne. "V nobenem segmentu ne beležimo upada povpraševanja po posojilih, zmanjšuje pa se kreditna sposobnost fizičnih oseb zaradi regulatornih makrobonitetnih omejitev," opažajo pri Addiko banki, kjer zaznavajo tudi večjo previdnost podjetij pred presežnim zadolževanjem.
Pri NLB pa v zadnjih nekaj mesecih opažajo manj povpraševanja po stanovanjskih posojilih, a to raje pripisujejo izjemni rasti zanimanja v zadnjih letih. "Razlogi za trenutne trende so po vsej verjetnosti zlasti trenutne razmere na trgu nepremičnin, ki še niso povsem jasne, in višje obrestne mere."
Višje obrestne mere zmanjšujejo kreditno sposobnost posojilojemalcev.
"Bančni sistem je visoko likviden"
Ali so naraščajoče obrestne mere lahko težava tudi za banke in ne samo posojilojemalce? "Banke z aktivnim upravljanjem bilance uspešno uravnavamo tveganja in spremembe ravni obrestnih mer pri tem ne predstavljajo težav," odgovarjajo pri Addiko banki, kjer zatrjujejo, da je bančni sistem visoko likviden in močno kapitaliziran.
Tudi pri NLB zagotavljajo, da so visoko likvidna in kapitalsko ustrezna banka, zaradi česar so ustrezno pripravljeni na morebitno nadaljnjo restriktivno monetarno politiko. "NLB ima konservativen poslovni model, ki se primarno osredotoča na poslovanje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti v naši domači regiji, naše poslovanje pa je v veliki meri financirano prek zelo dobro razpršene in stabilne depozitne baze, ki jo zagotavljajo predvsem posamezniki."
Posojila z nespremenljivo obrestno mero varujejo posojilojemalce pred tveganji spreminjanja obrestnih mer, svetujejo pri Addiko banki.
Visoka likvidnost ovira rast depozitnih obrestnih mer
Medtem ko se ponudba posojil zelo hitro prilagodi spremembam na trgu, ostajajo obrestne mere za depozite in druge oblike varčevanja zelo nizke, skoraj ničelne. Velike količine denarja na varčevalnih in vezanih vlogah gotovo niso stimulacija za banke, da bi depozite nagrajevali z višjo obrestno mero, a nekaj premikov vendarle je.
"V Addiko banko ponujamo konkurenčno obrestno mero za depozite z različnimi ročnostmi, ki je med najzanimivejšimi na trgu," pojasnjujejo pri Addiko banki. Tako na primer depozite nad 12 mesecev obrestujejo 2,05 odstotka letno, za daljše obdobje pa je obrestna mera še višja. UniCredit Bank svojim obstoječim strankam ponuja do enega odstotka letne obrestne mere za 12-mesečne depozite, za nove stranke ob prenosu plače pa je do konca junija akcijska ponudba z letno obrestno mero do tri odstotke. Podobno ponudbo ima tudi banka Sparkasse.
Slovenske banke so zelo likvidne, zato obrestne mere za depozite ne sledijo rasti obrestnih mer za posojila.
"Dvig obrestnih mer je nekaj pozitivnega"
"Likvidnostni položaj banke predstavlja pomemben dejavnik pri določanju višine obrestnih mer za vezane depozite," pojasnjujejo pri NLB, kjer (nizke) obrestne mere za depozite vidijo kot odraz izjemne likvidnosti slovenskih bank. Izjemno likvidni so tudi sami, saj razmerje med krediti in depoziti znaša dobrih 60 odstotkov, a so kljub temu aprila na 0,65 odstotka zvišali obrestne mere za depozite z nespremenljivo obrestno mero za ročnosti vezave nad 13 mesecev. Ponujajo tudi varčevalni račun, kjer mora denar odležati samo sedem dni in je nato prosto dostopen, obrestna mera pa je 20 odstotkov od vrednosti šestmesečne referenčne mere euribor.
Sicer pa dvig obrestnih mer iz negativnih na zgodovinsko normalnejšo raven pri NLB ocenjujejo kot nekaj pozitivnega. "Morebitna nadaljnja visoka rast obrestnih mer bi lahko povečala kreditna tveganja in otežila produkcijo novih posojil v bančnem sistemu, konservativen poslovni model in aktivno upravljanje tveganj v NLB pa banki omogoča zgodnje zaznavanje in pravočasno odzivanje na spremenjene razmere v poslovnem okolju."
4